Hemofilija 2021 - pregled leta
Ob nedavnem prehodu
iz enaindvajsetega v leto 2022, je prav, da naredimo presek, pregled oz. dejanski
povzetek dogajanja na področju hemofilije in sorodnih krvnih motenj, ki so
zaznamovali staro leto.
Da je svetovna skupnost motenj strjevanja krvi izjemno močna in stabilna, je
znano že par desetletij, kar se tiče domače, torej slovenske skupnosti, pa je
dejstvo, da je s prihodom novih organizacij, ki delujejo za bolnike z
omenjenimi motnjami, precej bolj aktivna kot pred leti, a ponekod bistveno manj
sodelovalna kot globalno. Poglejmo realno sliko področja z imenom »hemofilija«
in dogajanja v letu 2021 doma in po svetu in ga primerjajmo z
lanskoletnim pregledom leta (2020).
V januar 2021 smo
prešli s preobilico nasprotujočih si informacij o koronavirusu in cepljenju.
Zdravstvena stroka je pozivala prebivalstvo k cepljenju, naši hematologi
hematološke bolnike prav tako, v naši hemofilični skupnosti pa se je medtem
pojavil skeptični del populacije, ki je cepljenju izrazito nasprotovala, kar se
je odražalo tudi na naših spletnih klepetalnicah in zapisih na socialnih
omrežjih. Bodimo realni, vsak se samostojno odloča in ima pravico do lastnega
mnenja, vsak posameznik je prav tako odgovoren za posledice lastnih odločitev
in dejanj. 11.
januarja je bil gost oddaje Dobro jutro (RTV Slovenija) prof. dr. Borut
Štrukelj s Fakultete za farmacijo (Ljubljana), ki je v času od izbruha
novega koronavirusa kar dvakrat pripravil predavanji na temo cepljenja za
hemofilike oz. osebe z motnjami strjevanja krvi.
Kmalu za tem smo
pisali in osebe z von Willebrandovo motnjo ozaveščali o najbolj verodostojnem
dokumentu ter trenutno najobsežnejšem gradivu na temo von Willebrandove bolezni
– novih
svetovnih smernicah za obvladovanje te bolezni.
V februarju smo se končno lahko seznanili s poročilom Društva hemofilikov Slovenije (DHS) o volilnem občnem zboru 2020. Da je situacija še danes nerazrešena in hudo zapletena, pričajo dokumenti, ki smo jih pridobili. Slednji kažejo na ponovno odločanje Upravne enote Ljubljana o zadevi DHS, ki je najelo celo odvetniško družbo in na ta način razveljavilo preko Ministrstva za notranje zadeve prvotno odločitev upravnega organa.
Da se premalo pogovarjamo o drugih redkih deficiencah strjevalnih faktorjev, je dejstvo, zato smo pripravili pregled in osnove deficence strjevalnega faktorja VII.
V začetku leta
2021 pa smo hemofiliki že pričeli nekoliko širše uporabljati pametne aplikacije za
preprost nadzor nad faktorjem VIII ali IX. Kot prvo izmed njih smo
predstavili aplikacijo myWapps.
Februarja se
redno predstavniki slovenske hemofilije udeležujemo kongresa Evropskega združenja za
hemofilijo in sorodne motnje (EAHAD). Tako je bilo tudi letos, sicer na
virtualen način. Teme in povzetki kongresa so zbrani v strokovni knjižnici, v
elektronski obliki, tudi preko HaemophAmicusove strani.
Konec februarja obeležujemo dan redkih bolezni, zato smo tokrat imeli priložnost virtualno spremljati 7. nacionalno konferenco o redkih boleznih, kjer so predavali udeleženci zdravstvene stroke in drugi.
Svetovna federacija za hemofilijo je v začetku marca osvežila priporočila za osebe s hemofilijo glede cepljenja proti Covid-19.
V marcu je njeno prvo
leto delovanja obeležila spletna platforma HaemophAmicus, namenjena osebam
s hemofilijo, sorodnimi krvnimi motnjami, njihovim družinam, partnerjem,
prijateljem, zdravstveni ter drugi zainteresirani stroki ter splošni javnosti.
Ker je spletna stran edina v Sloveniji, ki široko ažurno pokriva omenjene
bolezni, nadaljuje s svojim angažmajem tudi v prihodnje.
V začetku leta je
z organizacijo fizioterapije za hemofilike v Ljubljani pričelo društvo Krvni
bratje, ki je tovrstno vadbo že pred tem uvedlo v Prekmurju. Meseca marca pa je
po določenih predhodnih organizacijskih zapletih fizioterapijo v Ljubljani ponovno
organiziralo tudi Društvo hemofilikov Slovenije. Na ta način se je odprlo
več možnosti za vadbo, ki so bile seveda prekinjene v določenih obdobjih leta
zaradi ukrepov proti koronavirusu.
8. marca je z odločbo upravnega organa pričel delovati Klub HaemophAmicus – Club HaemophAmicus, klub prijateljev hemofilije in sorodnih krvnih motenj Slovenije in sveta. Informiranje bolnikov in zainteresiranih ter mednarodna dejavnost sta njegovi primarni nalogi, klub pa bo pripravljal vsebine in programe, za katere meni, da so koristne za osebe s hemofilijo in s sorodnimi krvnimi motnjami. Tako smo se po štirih desetletjih društvenega monopola ter treh letih društvene bipolarnosti brez meddruštvenega dialoga in sodelovanja znašli v demokratičnem »večdruštvenem« sistemu na področju motenj strjevanja krvi v Sloveniji.
Svetovni dan
hemofilije 2021 je postregel z enormnim številom prispevkov slovenske
hemofilije, od akcije rdečega klobčiča, do pojavljanja v domačih medijih, do
potovanja med Novo Gorico, Ljubljano in Mursko Soboto ter srečevanja z našimi
zdravniki. Vseh vsebin ni mogoče našteti v parih vrsticah, zato je
HaemophAmicus pripravil zbirno
spletno stran, kjer smo celotno dogajanje zabeležili.
In tukaj zagotovo
gotovo ne moremo mimo zgodb naših sotrpinov, zato se bomo stalno trudili, da
pridobimo še kakšno novo. Tako nam je v aprilu njegovo zgodbo o zmerni obliki
hemofilije predstavil Domen Štusaj, z naslovom »Želel
sem pomagati sebi in ljudem, ki potrebujejo pomoč«. Domnu se iz srca
zahvaljujemo za deljene izkušnje z vsemi nami in mu želimo obilo dobrega
zravja.
EAHAD je v letu 2021 pričel z razvojem naslednje faze certificiranja evropskih centrov za hemofilijo, kar vključuje spremembe zaradi pojava novih produktov ter namen izboljšanja oskrbe bolnikov. Ker se spremembe napovedujejo tudi v slovenskem registru hemofilikov ter posledično našem centru za celostno oskrbo hemofilije (EHCCC), katerega certifikat nosi UKC Ljubljana, je obravnavana tematika bistvenega pomena za prihodnost upravljanja motenj strjevanja krvi v Sloveniji.
Včasih se kdo izmed hemofilikov znajde lahko v hudih težavah in spomladi smo
imeli možnost spremljati zgodbo dečka
Darmina iz Bosne in Hercegovine, kjer mu ustrezno zdravljenje ni bilo na voljo,
zaradi pravno-administrativnih ovir. Do konca leta pa se je situacija
uredila tudi v Federaciji BiH in na ta način je Darmin, deček z inhibitorji,
vendarle prejel novo zdravilo.
Ker zdravljenje
hemofilije zahteva marsikdaj precej širši pogled od nekoč ozkega in zgolj
konvencionalnega, smo se v maju seznanili z
možnostjo lajšanja kroničnih bolečin v sklepih pri hemofilikih z akupunkturo.
Seveda se moramo pri tem vsi zavedati, da se pred tovrstnimi posegi vedno
posvetujemo z našimi hematologi oz. drugim ustreznim profesionalnim zdravstvenim
osebjem.
Spomladanski koronavirus
pa le ni bil tako »hude oblike«, da se ne bi uspeli vsaj nekoliko podružiti.
Društvo Krvni bratje je uspešno pripravilo spomladansko
srečanje hemofilikov na Bistriškem, ki počasi postaja že tradicionalno, in
dokazalo, da je mogoče tudi »outdoor« izobraževanje.
Julija smo se seznanili s podatki slovenske zdravstvene stroke glede uporabe emicizumaba (nefaktorske terapije za hemofilike) v Sloveniji. Podatki so bili sicer že prej predstavljeni, v sklopu kongresa EAHAD in zaobjemajo tako bolnike z inhibitorji, kot tudi tiste brez njih.
»Tudi ženske
krvavijo« je bil naslov našega naslednjega prispevka, v katerem smo
predstavili določena vprašanja, ki se nanašajo na motnje strjevanja krvi deklet
in žena. To področje je še vedno bistveno slabše pokrito, kar se informiranja
tiče, kot npr. hemofilija in naloga vseh nas je, da o ženskih krvnih težavah
spregovorimo bolj pogosto, kot je bilo to v navadi do sedaj.
Da imamo v Sloveniji
meddruštvene težave, kar se tiče organizacij bolnikov in podpornikov, ki
pokrivajo področje motenj strjevanja krvi, ne bomo skrivali, saj je to že javno znano. Dejstvo je tudi, da jih bomo razrešili. V prispevku »Nevarna
igra društva, ki maje hemofilično skupnost v Sloveniji« ste se lahko
podrobno seznanili z odločbo upravnega organa, ki je zavrnil zahtevo DHS-a za
registracijo spremembe temeljnega akta (statuta) in zastopnika društva ter
posledično razveljavil volilni občni zbor društva v letu 2020. S tem postopek
ni bil zaključen, saj je DHS izkoristil možnost pritožbe na Ministrstvo za
notranje zadeve, ki je upravnemu organu naročilo ponovno odločanje v zadevi. De
facto tako še vedno veljata statut društva, sprejet v letu 2017 ter predsedujoči
oz. zastopnik društva, g. Jože Faganel. Izvoljeni organi oz. njihovi člani na
neveljavno izvedenih občnih zborih iz let 2019 in 2020 ter "nov" statut, so posledično nična pravna
dejanja.
Konec julija
obeležujemo svetovni dan hepatitisa, bolezni ki je vzela nekaj naših
prijateljev ter mnogim pustila določene posledice. Pri tem je zanimivo, da del
slovenske hemofilične skupnosti ne zmore empatije, ki bi pripeljala do zakonite
ureditve ter simboličnih kompenzacij s strani Republike Slovenije hemofilikom
zaradi okužb z v preteklosti kontaminirano krvjo.
Da osebe z
motnjami strjevanja krvi na preglede k našim hematologom in zdravnikom
prihajamo slabo oz. marsikdaj nepripravljeni, je naslednje dejstvo. Projekt
Liberate Life, ki je namenjen hemofilikom, je zato poskrbel za novo
elektronsko orodje, imenovano Liberation Map, ki nam prikaže celostno sliko
našega trenutnega počutja in področij, ki si jih želimo izboljšati. Na ta način
se pripravimo in hematologom predstavimo naše predloge za izboljšanje našega
osebnega zdravja, ter posledično bolj svobodnega, aktivnega in ustvarjalnega
življenja.
Na
spletni platformi HaemophAmicus tedensko predstavljamo vsebine, ki jih pripravlja platforma Liberate Life.
Ozaveščevalno akcijo smo poimenovali Liberate Life torek, z namenom, da bi
tekom tedna tovrstne izobraževalne tematike dosegle čimveč hemofilikov,
njihovih družinskih članov, prijateljev, …
V
avgustu je nastal prispevek o
poročilu Svetovne federacije za hemofilijo glede svetovnega registra motenj
strjevanja krvi, ki je bil vzpostavljen leta 2018. Slovenija (še) ni del
omenjenega registra, nedvomno pa bi bilo slovensko članstvo v svetovnem
registru pomemben korak naprej pri zbiranju in uporabi standardiziranih
podatkov o zdravljenju oseb s hemofilijo, seveda po predhodni modernizaciji
domačega registra hemofilikov.
V
začetku septembra je potekal tradicionalni poletni
tabor društva Krvni bratje v Moravskih Toplicah, na katerem so se poleg
rekreativnih aktivnosti ter fizioterapije izvajala izobraževanja za udeležence,
s strani zdravstvene, farmacevtske stroke ter drugih in se preventivno preverjal krvni tlak pri bolnikih.
Tabor se je zaključil z družabnim dogodkom – piknikom na kmetiji. Srečanje je nedvomno
zaznamovalo naše neformalno druženje na letni terasi hotela Vivat, kjer smo
bili priča javnemu discipliniranju navzočih, oštevanju ter celo besedam o
nezaželenosti določenega posameznika na dogodkih društva. Ponovno se je
pokazalo, da lastna mnenja niso dobrodošla, ter da je potrebno biti avtoriteti
absolutno podrejen. Takšen način vodenja in delovanja smo v preteklosti v naši
hemofilični skupnosti že doživeli, zato je razočaranje nad značajem vodenja
organizacije bolnikov zelo veliko. In tu se skriva tudi odgovor, zakaj društva
bolnikov z motnjami strjevanja krvi v Sloveniji ne zmorejo medsebojnega dialoga
in sodelovanja.
Člani društev in podporniki nismo in ne bomo (!) lastnina vodilnih.
Na tej točki ponovno pozivam k umiritvi razmer, predsedujoče in vodstva društev ter
člane in druge posameznike k strpnosti, medsebojnemu spoštovanju in pričetku
pogovorov o skupnih izvedbah projektov ter sodelovanju pri pomembnih odločitvah
za izboljšanje zdravljenja in večje vključenosti ter informiranosti bolnikov z
motnjami strjevanja krvi v slovenskem prostoru.
Tradicionalno
srečanje na Polici pri Grosupljem, v organizaciji Društva hemofilikov
Slovenije, je tokrat potekalo septembra, kljub temu, da je bil v navadi večinsko junijski termin. Spominska maša za umrlimi hemofiliki in družabno srečanje v
bližnjem gasilskem domu sta del vsakoletnega srečanja, ki je v zadnjih dveh
koronaletih nekoliko izgubilo na udeležbi, katero bo v prihodnje nedvomno
ponovno potrebno okrepiti. Morda z novimi idejami in sodelovanjem.
Dejstvo
je, da se posvečamo vse več pridruženim obolenjem pri naši hemofiliji, zato je
tukaj potrebno izreči vse pohvale tistim, ki so poskrbeli za kampanjo
problematike hipertenzije pri hemofiliji, najsibo s pripravo knjižice z
naslovom “Poznaš vrednosti svojega krvnega tlaka?”, in s preventivnimi
meritvami. V ozaveščevalni del kampanje je vstopil tudi Klub HaemophAmicus, s pripravo posebne
spletne strani, ki je namenjena vsem, ki se srečujete s povišanim krvnim tlakom.
V
začetku septembra so v organizaciji Medicinske fakultete – katedre za
pediatrijo, Univerze v Ljubljani, potekali XXXVIII Derčevi dnevi – podiplomsko
izobraževanje iz pediatrije z mednarodno udeležbo. Pri tem sta asist. dr.
Barbara Kotnik Faganel in doc. dr. predstavili gensko zdravljenje hemofilije. Povzetek
predstavitve je na voljo na spletnih straneh HaemophAmicus.
Plus
koronaobdobja je, da nas nekoliko “sili” k digitalnemu izobraževanju ter
opismenjevanju. Poleg že omenjene aplikacije myWapps, v
slovenski hemofiliji uporabljamo za spremljanje nivojev strjevalnega faktorja
hemofilij A in B pri odraslih bolnikih tudi aplikacijo Florio HAEMO, pri
otrocih pa prilagojeno aplikacijo Florio HAEMO Kids. Želja naše skupnosti
pa je, da bi v kratkem predstavili še katero izmed aplikacij, ki so na voljo,
za beleženje npr. nefaktorskih terapij oz. za beleženje injiciranja faktorjev
oseb, ki so na zdravljenju po potrebi, prejetih odmerkov oseb z drugimi
deficienacmi strjevalnih faktorjev ter oseb z von Willebrandovo boleznijo.
EHC
(Evropski konzorcij za hemofilijo) konferenca je letna stalnica, poteka pa v
začetku oktobra. Izjemno
bogate vsebine, katere smo deloma povzeli na posebni spletni strani,
predstavljajo predavanja oz. razmišljanja o trombinu, o večjih možnosti
trombotičnih primerov tudi med osebami z motnjami strjevanja krvi, zaradi
višjih nivojev strjevalnih, kot so bili v preteklosti, o optimiziranem
zdravljenju hemofilije s posamezniku prilagojeno profilakso, o ženskih motnjah
strjevanja krvi ter smernicah zdravljenja von Willebrandove bolezni, o nadomestni,
nenadomestni (nefaktorski) ter genski terapiji pri hemofiliji, fenotipu blage
oblike hemofilije, telemedicine ter vidikih pacienta, njegovih preferencah in
odločitvah.
V
čast mi je bilo aktivno sodelovati pri simpoziju družbe Bayer, z naslovom “Izboljšanje
nadzora: Uporaba inovacij za vzpodbujanje hemofilične skupnosti”, kjer smo
skupaj z asist. dr. Barbaro Kotnik Faganel, UKC Ljubljana ter prof. Erikom
Berntorpom, Univerza Lund, Švedska, spregovorili o pomenu farmakokinetike, fleksibilnega
zdravljenja pri hemofilikih ter o kliničnih in osebnih izkušnjah z aplikacijo
oz. orodjem WAPPs. Povzetki
#EHC2021 bodo na naši spletni strani na voljo zagotovo do prihodnjega kongresa,
v oktobru 2022.
Mednarodna
sodelovanja so ključnega pomena za napredek skupnosti bolnikov ter politik
zdravljenja posameznih skupin, sploh kar se tiče redkih bolezni, kamor
hemofiliki, von Willebrandovi bolniki ter druge deficience strjevalnih
faktorjev nedvomno spadamo. Cilj zanimivega novembrskega dogodka “Mednarodna
izmenjava izkušenj z organizacijami bolnikov (IEEPO)”, je bil “kako postati
močan in učinkovit ter zanesljiv partner in enakopravno sodelovati v
zdravstvenem ekosistemu”.
Srečanje hemofilikov seniorjev, ki bi moralo potekati v novembru v Termah Zreče, je zaradi epidemioloških razmer odpadlo. Verjamemo, da bo Društvo hemofilikov Slovenije našlo v letu 2022 nadomestni termin in na ta način izpeljalo tudi napovedana predavanja za hemofilike.
V
novembru smo “pridobili” naslednji izjemen evropski
projekt za hemofilike z motivacijsko in ozaveščevalno vlogo, imenovan Aim Higher.
Gre za novo pobudo in vzpodbudo hemofilikom, da se učijo iz izkušenj drugih ter
da razumejo lastne izbire zdravljenja. Otvoritvenega mednarodnega dogodka sem
se aktivno udeležil tudi sam, v predstavitvi “Kaj mi pomeni Ciljati višje”
ter v pogovornem delu dogodka “Kako lahko pomagamo bolnikom postaviti in doseči
nove cilje”.
“Bodi aktiven –
prevzemi nadzor” je bil naslov decembrske spletne oddaje, v živo, ki smo se
je udeležile osebe s hemofilije ter mamica otroka, prav tako hemofilika.
Razpravljali smo o tem kako pomemben je za nas aktiven življenjski slog in kako
nam je pri tem v pomoč sodobna informacijska tehnologija.
Konec decembra sta nas pričakali še dve izobraževanji, prvo o cepljenju ter o poživitvenem odmerku cepiva pri hemofilikih, s prof. dr. Borutom Štrukljem, mag. farm., Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani ter drugo o hemofiliji & hipertenziji z gostoma zdravstvene stroke, prim. Matijo Cevcem, dr. med. in Marušo Kopač Šokić, dr med., oba UKC Ljubljana.
Še en zelo pomemben korak glede informiranja bolnikov ter uporabnikov smo naredili v letu 2021, ..., zbirna spletna stran #VideoHemofilija vsebuje izbrane in najbolj pomembne domače videovsebine namenjene vsem nam, ki se s hemofilijo ter soronimi krvnimi motnjami ukvarjamo tako ali drugače - zaradi lastnega zdravja oz. bolj poglobljeno.
Za
zaključek zgolj še opravičilo, če katera izmed vsebin ni bila omenjena v
tokratnem poročilu, prav gotovo jo najdete objavljeno na spletnih straneh naših domačih ter svetovnih hemofiličnih organizacij, vsebin je namreč dnevno
toliko, da se je včasih kar težko odločati, katere so bolj pomembne, bolj aktualne in najbolj primerne za objavo. Ampak nič ne de, tudi za to smo našli rešitev, ki vam jo bomo predstavili do svetovnega dne hemofilije 2022.
Pred zaključkom prispevka bi vas rad seznanil še z novoletno voščilnico, ki je bila posredovana vsem našim hemofiličnim društvom, z namenom, da bi le našli skupni jezik in v letu 2022 naredili več dobrega za našo skupnost, začenši z izboljšanimi medsebojnimi odnosi. Takole pravi:
RB/HaemophAmicus