O cepljenju proti Covid-19 s prof. dr. Borutom Štrukljem z ljubljanske Fakultete za farmacijo

Priznani slovenski strokovnjak je bil gost v oddaji Dobro jutro (RTV Slovenija), v ponedeljek 11. januarja 2021. Spomnimo se ga tudi iz nedavnega webinarja na temo hemofilije, imunskega sistema in koronavirusa.

Čeprav se je cepljenje proti Covid-19 že začelo, obstaja do njega velika mera skeptičnosti – ljudje nimajo dovolj informacij o cepljenju, pri nekaterih se poraja bojazen pred neželenimi stranskimi učinki, tretji se preprosto sploh ne želijo cepiti. Prof. Štrukelj pravi, da je pravilno, da se vsak vpraša glede cepljenja ter tudi da razume za kaj pri samem cepljenju, cepivih nasplošno, novih tehnologijah, gre. Nujno je, da se posameznik o vsem tem poduči. Vprašati se moramo tudi, kaj imamo na razpolago – ali da pustimo, da virus naredi svoje, ali pa da ga poskušamo zajeziti na način, kot smo se ga lotili (z zaščitnimi ukrepi, omejitvami, cepivi, …).

Kaj s cepljenjem sploh vnesemo v naš organizem?

Gre za sintezno oz. biotehnološko pridobljeno gensko informacijo. V organizem na ta način damo košček genetskega materiala, ki kodira za virusni protein, s katerim se lahko virus prime na našo celico. Torej pri aktualnih vrstah cepljenja ni virusa in to cepivo ne more povzročiti koronavirusne bolezni, saj praktično nima nobenega stika s samim virusom.

Obe cepivi, ki sta trenutno na voljo v Evropski uniji (Moderna in Pfizer) sta si podobni, obe sta cepivi z RNA informacijo. Bili sta proizvedeni na podlagi kliničnih študij, v katerih je sodelovalo 40.000 posameznikov, kar je bistveno več kot za vsa cepiva do sedaj v celotni njihovi zgodovini. Cepivi uporabljata znane tehnologije, ki so se pojavljale že pri cepivih za ebolo, zika virus ter pri nekaterih cepivih proti določenim rakavim obolenjem. Skratka naštete tehnologije, na katerih slonita aktualni cepivi proti Covid-19, so v svetu znane že nekaj let. Prof. dr. Štrukelj meni, da je strah pretiran. Nismo več v svinčenih časih, ljudem je potrebno povedati, da imajo nekaj na razpolago – osnovo – kar je v današnjem primeru prostovoljno in brezplačno cepljenje.

Pri vseh cepivih je lahko npr. - na milijon primerov lahko kakšen resen neželen učinek, lahko tudi ena oseba umre, pri tem pa bomo rešili 999.999 posameznikov, pravi prof. Štrukelj.

Ali drži, da nekdo ki je že prebolel Covid-19, se mu ni potrebno cepiti?

Zelo pomembno pri tem je kakšen je bil potek njegove bolezni. Če je šlo za resen potek, to pomeni, kjer je bolezen napredovala v spodnje dihalne poti, takrat je imunski sistem naredil več protiteles proti SarsCov2 virusu, t.i. imunoglobuline G, in takšen posameznik je nekaj časa zaščiten, žal pa ne vemo koliko časa. Tudi tisti, ki so preboleli blago obliko koronavirusne bolezni, jim svetujemo, da se cepijo, je poudaril prof. dr. Štrukelj. Za tiste, ki so za koronavirusom že zboleli, svetujemo, da se na določeno obdobje testirajo – test se opravi iz kapljice krvi, kjer je nato znano, ali imajo še prisotna protitelesa na virus. Če jih imajo, pomeni, da so še zaščiteni proti novi infekciji. Tovrstno testiranje pa je samoplačniško.

O bojazni, da imajo cepiva proti Covid-19 resne stranske učinke

RNA in tudi DNA cepiva (ki še prihajajo), izkazujejo bistveno milejše neželene učinke, kot so npr. neželeni učinki pri drugih cepivih, ki smo jih uporabljali vsa ta leta, pravi prof. Štrukelj. Resnih neželenih učinkov je malo, so pa mogoči, npr. pri cepivu Moderne (na 10.000 primerov lahko pride do pareze obraznega živca, kar izgine v dveh do treh dneh). Pri obeh cepivih je možna alergija, vendar zelo redko. V primeru, ko dobite prvi odmerek in vam npr. začne razbijati srce, se začnete potiti in vam upade tlak – je to potrebno nujno javiti osebnemu zdravniku, ki se bo po vsej verjetnosti odločil, da drugega odmerka ne boste dobili. Drugi neželeni simptomi so še bolečina v roki, kjer smo bili cepljeni ter glavobol.

Pri obeh cepivih sta potrebna dva odmerka. Pri cepivu Pfizer je potrebno 21 dni razmaka med obema cepljenjema, pri cepivu Moderne pa mesec dni. Ker je trenutno v Evropi cepiva še premalo, se je Evropska unija odločila, da dovoli zamik drugega odmerka cepiva za teden dni, na ta način bi lahko več ljudi tudi dobilo prvi odmerek.

Gledalce oddaje je zanimalo še, zakaj gre igla pri cepljenju tako zelo globoko v telo ter zakaj se vzorcev testiranj ne jemlje tudi iz grla, saj imajo prenekateri ljudje težave z nosom? Prof. Štrukelj pravi, da je vzorec iz grla prav tako reprezentativen, za način jemanja brisov pa so se odločili epidemiologi. Za primer, v Avstriji so celo vzpostavili način testiranja - grgranje - za otroke, zato da je odvzem lažji, torej imamo alternative nosnemu brisu, ki so možne. Zakaj pa gre pri cepljenju igla globoko, tu je potrebno pojasniti sledeče: Pod kožo je zelo veliko antigen predstavitvenih celic (dendritične celice), ki lahko zadržujejo to cepivo, da se ne razporedi. Cepivo se mora razporediti, iti mora v mišične celice, iti mora v limfne celice. Igla je pri tovrstnem cepljenju majhna in pomembno je, da prebije kožni del.

Prof. dr. Samo Zver, KO za hematologijo, UKC Ljubljana: Obvestilo in priporočilo hematološkim bolnikom glede cepljenja proti Covid-19 (december 2020)

1-zverrjpg

Kako zelo smo zaščiteni po cepljenju? Marsikdo meni, da mu po cepljenju sploh ni potrebno več nositi zaščitne maske, je to res?

Kar se tiče popolne zaščite – pri teh dveh cepivih 95 odstotne, naj bi bili mi zaščiteni po drugem odmerku (7. do 9. dan pri cepivu Pfizer, pri cepivu Moderne pa 10. do 12. dan). Koliko časa bo ta zaščita trajala še ne vemo, računamo pa na to, da bo trajala vsaj leto dni, kar bi bilo odlično, da bi počasi prišli do sezonskega cepljenja, je pojasnil prof. Štrukelj. Kar pa zadeva samega nošenja mask, še vedno ni jasno, ali se lahko virus prime na npr. celice našega nosu, kljub temu da smo zaščiteni s cepivom, ter na ta način morda postanemo prenašalci virusa, nam pa se ničesar ne bo zgodilo. Vsega tega še ne vemo. Svetuje se nošenje maske še naprej, odgovore pa bomo predvidoma dobili v parih mesecih.

Ali cepiva proti Covidu-19 spremenijo naš DNK zapis?

Ne drži. Tovrstne špekulacije se pojavljajo zaradi neznanja in nepoznavanja materije. Ta cepiva ne gredo v genom, ne gredo v njegovo jedro in ne delujejo na naše kromosome.

Celoten posnetek z gostom oddaje Dobro jutro si lahko ogledate tukaj:

Kaj se zgodi, če je oseba zbolela za koronavirusom ter da nima nikakršnih simptomov in tega sploh ne ve, želi pa se cepiti? Ali je to nevarno?

Ni nevarno! Lahko se cepimo tudi če smo v akutni fazi Covida, vendar če gre za povišano temperaturo – takrat se počaka. Če gre za asimptomatsko obliko ali pa blago obliko, se lahko cepimo, kar pomeni, da smo v naš organizem vnesli nekoliko večji odmerek snovi, ki napravi protitelesa. V resnem poteku koronavirusne bolezni pa se počaka in se cepi kasneje, svetuje prof. Štrukelj.

RB