slo_flag_greyedpng  en_flagpng      

Kongres Evropskega združenja za hemofilijo in sorodne motnje - EAHAD 2024


Po kongresu EAHAD leta 2009 v Münchnu, ta izjemni mednarodni dogodek s področja hemofilije in sorodnih motenj strjevanja krvi že drugič gosti Nemčija. Predsedujoči Evropskemu združenju, Wolfgang Miesbach, je ob tej priložnosti zapisal, da je poslanstvo EAHAD-a spodbujati izobraževanje, podpirati raziskave in izboljšati klinično oskrbo ter življenja bolnikov z dednimi ali pridobljenimi motnjami strjevanja krvi. Frankfurtski kongres udeležencem ponuja priložnost, da razširijo svoje znanje z namenom bolje razumeti in spodbuditi razpravo o najnovejših znanstvenih dosežkih. Dogodek je tudi prilika predstaviti najnovejša dognanja in izmenjati ideje z drugimi raziskovalci ter zdrugimi zdravstvenimi delavci, kot so npr. medicinske sestre, fizioterapevti, psihosocialni strokovnjaki ter drugi delavci v zdravstveni negi.


Pričakovanja letošnjega dogodka združenja EAHAD gredo predvsem v smeri uporabe umetne inteligence (AI) pri zdravljenju hemofilije in sorodnih motenj strjevanja krvi. AI ima danes izjemen vpliv na učenje, izobraževanje, na klinične raziskave ter oskrbo bolnikov s hemofilijo, pogovarjamo se tudi o umetni inteligenci v znanstveni komunikaciji. V nadaljevanju se bo kongres osredotočil na nefaktorska zdravljenja hemofilije in von Willebrandove bolezni, na gensko terapijo, zdravje sklepov kot posledice hemofilne artropatije ter bolnike z inhibitorji. Tridnevna razprava bo potekala tudi v smeri baz podatkov o testnih preskušanjih genske terapije za hemofilijo, pilotnega projekta akreditacije in presoje centrov za hemofilijo ter EAHAD-ove platforme e-učenja. Za zaključek se obeta prikaz najnovejših rezultatov kliničnih preskušanj pri zdravljenju hemofilije.
Satelitski simpoziji (sponzorirani s strani posameznih farmacevtskih družb) pa prinašajo vpogled v več kot zanimive tematike, kot so npr.:

  • Naslednji korak pri genski terapiji za hemofilijo (Kako smo prispeli do sem: Pot do uspeha v genski terapiji; Izkušnje pacientov v preskušanjih genske terapije: sprejemanje priložnosti za oblikovanje prihodnosti; Izvajanje genske terapije: Skupaj za uspeh);
  • Premik k življenju onkraj hemofilije: transformativno potovanje;
  • Pravi čas za začetek – kakšni so dokazi za pričetek zgodnje profilakse pri hemofiliji A?
  • Izboljšanje vodenja bolnikov pri von Willebrandovi bolezni (Diagnoza von Willebrandove bolezni: genetski vidiki in podtipi; Dolgoročni rezultati za bolnike z von Willebrandovo boleznijo tipa 3; Odločitve o zdravljenju in dolgoročno vodenje bolnikov, vključno s premisleki o profilaksi);
  • Redefiniranje hemofilije: Osrednja vloga tvorbe trombina;
  • Zdravje sklepov pri bolnikih s hemofilijo A (več o izzivih in razvijajočih se pristopih k zdravljenju dojenčkov s hemofilijo A);
  • Spreminjanje paradigem profilakse pri VWD (profilaksa WIL-31, katera se osredotoča na učinkovitost profilaktičnega zdravljenja pri različnih vrstah krvavitev, raziskanih skozi pot zdravljenja treh bolnikov z von Willebrandovo boleznijo);


PROGRAM 17. KONGRESA EAHAD

PRVI KONGRESNI DAN, sreda, 7. februar

09.00 – 10.45

MULTIDSCIPLINARNO IZOBRAŽEVANJE

Panelna razprava: Izbire zdravljenja – multidisciplinarna podpora pri odločanju.                              

Jan Blatny

Niamh O’Connell

09.00-09.10Povzetek izobraževalnega dne združenih zdravstvenih delavcev

Nanda Uitslager

Paul Mclaughlin

Lotte Haverman

09.10-09.20Razlika med samoizbiro in priporočilomIlaria Cutica
09.20-10.30Razprava

Jan Blatny

Niamh O’Connell

Mary Kavanagh

Marie Katzerova

Ilaria Cutica

David Flanagan

10.30-10.45Povzetek in zaključne misli
10.45 – 11.45Odmor/ogled strokovnih posterjev

   11.45 dalje          Satelitski simpoziji


TRETJI KONGRESNI DAN, petek, 9. februar

08.30 – 10.00

6. SEJA

HITRE PREDSTAVITVE

Samantha Gouw

Katharina Holstein

 10 povzetkov izbranih za predstavitev
10.00 – 10.30Odmor/ogled strokovnih posterjev
 
10.30 – 11:30

7. SEJA

EAHAD-ove aktivnosti

Jan Blatny
10.30 – 10.42Posodobitev delovne skupine za ženske in motnje krvavitveKarin Van Galen
10.42 – 10.54Baza podatkov o preskušanjih genske terapije za hemofilijoWolfgang Miesbach
10.54 – 11.06EUHASSMike Makris
11.06 – 11.18Pilotni projekt akreditacije in presoje centrov za hemofilijoAna Boban and Fariba Baghaei
11.18 – 11.30EAHAD moduli e-učenjaYesim Dargaud
11.30 – 12:00

ILUSTRATIVNO PREDAVANJE 2024

Fariba Baghaei
 Vpogled v blage oblike hemofilijeKarin Fijnvandraat
12:00 – 12:45Odmor
 
12.45 – 13.30

8. SEJA

Panelna razprava: Ali lahko izboljšave postanejo resnične?

Pratima Chowdary

Johannes Oldenburg

 Panelna razprava o izzivih dostopnosti, povračilu stroškov, izvedb novih zdravljenj: izvedljivost, funkcionalnost, trajnostFlora Peyvandi
Brian O’Mahony
Martina Schüssler-Lenz
Stefan Dhein
13.30 – 13.45Odmor
 
13.45 – 15.00

9. SEJA

Najnovejši rezultati kliničnih preskušanj

Robert Klamroth

Wolfgang Miesbach

 Objava sledi januarja 2024
 
15.00 – 15.15

ZAKLJUČNE OPOMBE IN NAPOVED DOGODKA EAHAD 2025

Wolfgang Miesbach

DRUGI KONGRESNI DAN, četrtek, 8. februar

08.45 – 09.00

POZDRAVNI NAGOVOR IN UVOD

Wolfgang Miesbach

 
09.00 – 10.30

1. SEJA

Vpliv umetne inteligence

Flora Peyvandi

Erhard Seifried

09.00 – 09.30Strojno učenje/izobraževanje in umetna inteligencaGastone Castellani
09.30 – 10.00Umetna inteligenca v kliničnih raziskavah in potencialni vpliv na oskrbo bolnikovAmin Turki
10.00 – 10.30Umetna inteligenca v znanstveni komunikacijiMike Makris
10.30 – 11.00Odmor/ogled strokovnih posterjev
 
11.00 – 12.00

2. SEJA

Nefaktorske terapije v prihodnosti

Maria Teresa

Alvarez Roman

Hermann Eichler

11.00 – 11.30Nefaktorske terapije pri hemofiliji ter pri von Willebrandovi bolezniSteve Pipe
11.30 – 12.00Sprememba paradigme pri zdravljenju pridobljene hemofilije?Andreas Tiede
12.00 – 13.00Odmor za kosilo/Ogled strokovnih posterjev/Letna skupščina EAHAD-a
 
13.00 – 14.30

3. SEJA

Optimiziran rezultat zdravljenja hemofilije

Ana Boban

Barbara Zieger

 

13.00 – 13.30Svobodno razmišljanje v smeri hemofilijeCedric Hermans
13.30 – 14.00Dolgoročno zdravje sklepovRoberta Gualtierotti
14.00 – 14.30Genska terapija druge generacije hemofilije: potencialne koristiDenise Sabatino
14.30 – 15.00Odmor/ogled strokovnih posterjev
 
15.00- 16.30

4. SEJA

Razprave: za in proti

Niamh O’Connell

Christoph Königs

15.00 – 15.30Razprava 1: Antikoagulacija pri hemofilijiRiitta Lassila (in favour)
Jerzy Windyga (against)
15.30 – 15.45Glasovanje v živo, panelna razprava in odgovori na vprašanja občinstva
15.45 – 16.15Razprava 2: ITI proti nenadomestnemu zdravljenjuMary Mathias (pro ITI)
Corien Eckhardt (pro non-replacement treatment)
16.15 – 16.30Glasovanje v živo, panelna razprava in odgovori na vprašanja občinstva
16.30 – 16.45Odmor/ogled strokovnih posterjev
 
16.45 – 17.45

5. SEJA

EAHAD - poročila o raziskavah in nagrade

Robert Klamroth

Wolfgang Miesbach

16.45 – 17.15Poročila dobitnikov raziskovalnih štipendij
16.45 – 16.55Vloga receptorjev Fc gama pri imunski toleranci na proteinske terapevtikeSamantha Gouw
16.55 – 17.05Identificiranje meritev rezultatov uspešnosti telesne funkcije pri osebah s hemofilijo (IPOP)David Stephensen
17.05 – 17.15Raziskovanje simptomov posttravmatskega stresa in spominov na bolečino pri osebah s hemofilijo ter vpliv na trenutno doživljanje bolečineAnna Wells
17.15 – 17.35Nagrade EAHAD za življenjsko delo 2024 in predstavitve
17.15 – 17.25Ulla Hedner – Razvoj rFVIIa, hemostatičnega sredstva
17.25 – 17.35Kate Khair – Razmišljanja o vseživljenjski negi oseb s hemofilijo
17.35 – 17.45Nagrade za strokovne posterje in nagrade za raziskave v letu 2023
 
19.00 – 23:00Večer mreženja


SKUPNO ODLOČANJE: RAZLIKA MED SAMOIZBIRO PRI BOLNIKU IN PRIPOROČILOM ZDRAVSTVENE STROKE

"Imeti možnost izbire zdravljenja bolezni je dragocen privilegij, vendar vključuje tudi zahteven proces odločanja", pravi predavateljica Ilaria Cutica, z Oddelka za onkologijo in hematoonkologijo ter izredna profesorica Univerze v Milanu, Italija. Težavnost se razlikuje glede na vlogo, ki jo posameznik igra v procesu:

  • bolnik, ki je neposredno vpleten;
  • posameznik, ki odloča v imenu drugega, za katerega je odgovoren;
  • zdravstveni delavci, ki priporočajo možnosti svojim pacientom.

Vsaka vloga predstavlja svoj edinstven nabor izzivov pri krmarjenju v zapleteni krajini medicinskega odločanja. Poglejmo kaj npr. potrebuje bolnik za sodelovanje pri odločitvi oz. za soodločanje? Prva stvar, ki jo potrebuje, je ZNANJE, katero mu daje:

  • možnost dostopa do zanesljivega obvladovanja;
  • možnost, da zahteva posebne in potrebne informacije, za katere meni, da so pomembne za odločitev.

Ustrezno znanje kot tako vodi do:

  • večje angažiranosti, ki spodbuja občutek obvladovanja in odgovornosti za lastne zdravstvene rezultate;
  • izboljšane komunikacije: pacienti so bolje opremljeni za učinkovito komuniciranje z zdravstvenimi delavci (postavljanje ustreznih vprašanj, izražanje pomislekov, sodelovalni pristop za doseganje soglasja);
  • okrepljenega zaupanja: ko pacienti menijo, da so dobro obveščeni in da so njihove skrbi priznane (oz. prepoznane), je večja verjetnost, da bodo zaupali zdravstvenim delavcem.

Znanje je torj izhodišče, kaj potem?

Nato se začne proces odločanja: informacije se ocenjujejo v kontekstu lastnih pričakovanj, želja, skrbi, vrednot in osebnostnih lastnosti, kar zahteva:

  • pozornost in osredotočenost na ustrezne informacije (npr. dajanje prednosti določenim podrobnostim);
  • obnovitev doživljaja, vključno s preteklimi izkušnjami z zdravstvenim varstvom, znanjem o lastni zdravstveni zgodovini in z vsemi prejšnjimi srečanji s podobnimi odločitvami;
  • analizo in oceno: primerjava prednosti in slabosti vsake možnosti, ocenjevanje možnih rezultatov, predstavljanje, kako se bo situacija razvijala v prihodnosti.

Dejavniki, ki so lahko pri tem moteči:

  • čustveni vpliv: bolniki lahko občutijo strah, nezupanje ali tesnobo, ko razmišljajo o različnih možnostih zdravljenja, kar lahko moti racionalen proces analiziranja informacij;
  • kognitivne pristranskosti: različne kognitivne pristranskosti, kot so potrditvene pristranskosti (dajanje prednosti informacijam, ki potrjujejo že obstoječa prepričanja) ali zasidranost (preveliko zanašanje na prvo informacijo na katero naletimo), lahko vplivajo na proces odločanja. Zavedanje teh pristranskosti je ključnega pomena za sprejemanje bolj objektivnih odločitev.
  • sprejemanje tveganja: individualne razlike pri zaznavanju in razlagi tveganj (npr. verjetnost in resnost možnih rezultatov), ​​na katere vplivajo kognitivni dejavniki in osebne izkušnje.

Postopek odločanja je težji, če ga je treba sprejeti za drugo osebo zaradi čustvenih, kognitivnih in etičnih vidikov

Kar zadeva odločitve zase, je izhodišče procesa odločanja znanje. Nato je potrebno te informacije oceniti ob upoštevanju pričakovanj, želja, skrbi, vrednot in osebnostnih značilnosti druge osebe, torej otroka oz. oskrbobvanca, za katerega odločamo. Težave lahko nastanejo zaradi:

  • čustvena vez lahko oteži objektivno tehtanje možnosti zdravljenja. Skrb za zdravje, strah in zaskrbljenost zaradi možnih posledic odločitve na življenje druge osebe; občutek odgovornosti in krivde, še posebej, če oseba ni sposobna sprejemati lastnih odločitev ali izražati preferenc;
  • etične dileme, ki jih povzroča nujnost uravnoteženja možnih koristi in tveganj zdravljenja ob upoštevanju želja druge osebe;
  • komunikacijski izzivi lahko preprečijo neposredno in učinkovito komunikacijo za razumevanje njihovih preferenc in obravnavanje njihove negotovosti ali strahov, ki jih morda imajo. Poleg tega bo morda pri tem potreben tristranski komunikacijski proces, ki vključuje zdravstvene delavce;
  • vpliv na družinsko dinamiko: druge osebe, kot so različni družinski člani in ostali skrbniki, imajo lahko drugačna mnenja in čustvene odzive. Nesoglasja ali konflikti dodatno otežijo postopek odločanja. Napačna komunikacija, pomanjkanje soglasja ali različna pričakovanja med družinskimi člani lahko ovirajo proces odločanja in na ta način povzročijo dodaten stres.

Zdravstveni delavci in priporočanje možnosti za zdravljenje svojim pacientom

Vprašanje, ali naj zdravstveni delavci priporočijo eno (po njihovem strokovnem mnenju) možnost zdravljenja ali pacientu predstavijo vse možne opcije, je niansirano in se o njem pogosto razpravlja. Med obema skrajnostima je potreben sodelovalni pristop, znan kot skupno odločanje (shared decision-making oz. SDM) . Idealno bi moralo biti skupno odločanje sestavljeno iz:

  • Predstavitve možnosti zdravljenja:

KAJ: Razpoložljive možnosti zdravljenja, potencialna tveganja in koristi, kratkoročne in dolgoročne posledice ter verjetnost uspeha za vsako možnost.

KAKO: Informacije je treba posredovati na jasen in razumljiv način, prilagojen pacientovi pismenosti in potrebam po dodatnih informacijah. Pripomočki pri odločanju (izobraževalni materiali, vizualni pripomočki, ...) bi lahko pomagali bolnikom razumeti njihove možnosti.

  • Razprave in vprašanj:

Medtem ko imajo zdravstveni delavci strokovno znanje, je temeljnega pomena priznavanje pacientove avtonomije z odprtim dialogom in aktivnim poslušanjem pacientovih skrbi in preferenc. Pri tem je potrebno zagotoviti, da imajo bolniki možnost postavljati vprašanja in iskati pojasnila, da morajo zdravstveni delavci raziskati pacientove vrednote, prioritete in želje. To vključuje upoštevanje njihovega življenjskega sloga, kulturnega ozadja in osebnih prepričanj. In tretjič, ..., razumevanje pacientovih ciljev pomaga uskladiti načrt zdravljenja z njihovimi individualnimi potrebami.

Katere so pri navedenem glavne težave:

  • medicinska kompleksnost (izrazoslovje, tematika);
  • uravnoteženje tveganj in koristi;
  • negotovost v rezultatih (obvladovanje pričakovanj bolnikov);
  • upoštevanje pacientovih specifičnih dejavnikov (pacientove želje);
  • komunikacijski izzivi;
  • omejevanje virov ali omejitev, ki jih daje zdravstveni sistem.

 Ob zaključku preavanja o "skupnem odločanju", smo bili udeleženci kongresa naprošeni za sodelovanje pri glasovanju ob sledečih anketah. Sproti objavljamo tudi rezultate glasovanj in s tem videnje pomembnosti tematike udeležencev.

  1. Ali je postopek odločanja enak, ko se odrasli odločajo za zdravljenje sebe in ko se skrbnik odloča glede zdravljenja svojega otroka/drugega posameznika, za katerega skrbi?
    DA - 4%; NE - 67%; ODVISNO OD PROBLEMA - 27%; NE VEM - 3%;
  2. Vloga zdravstvenih delavcev pri izbiri zdravljenja je: (izbrati je bilo potrebno najboljšo možnost po mnenju posameznika)
    DATI JASNO PRIPOROČILO GLEDE ZDRAVLJENJA - 2%; OPISATI MOŽNOSTI ZDRAVLJENJA TER POGOVORITI SE O POTENCIALNIH KORISTIH IN TVEGANJIH, PREDEN PRIDE DO SKLEPNE ODLOČITVE - 85%; OPISATI MOŽNOSTI ZDRAVLJENJA IN PREDLOŽITI DOKAZE TER ODLOČITEV V CELOTI PREPUSTITI POSAMEZNIKU, STARŠU ALI SKRBNIKU - 6%; NIMAM MNENJA - 1%;
  3. Če je na voljo več možnosti zdravljenja, kaj je najpomembnejše pri priporočanju določenega zdravljenja?
    DOLGOROČNI PODATKI O KLINIČNI UPORABI ZDRAVLJENJA - 18%; ENOSTAVNA UPORABA IN ZMANJŠANJE BREMENA ZDRAVLJENJA - 11%; KLINIČNI IZIDI, NE GLEDE NA BREME ZDRAVLJENJA IN KOLIČINO PODATKOV - 28%; PREFERENCE POSAMEZNEGA BOLNIKA - 42%;
  4. Ali se je pomembnost multidisciplinarnega pristopa k zdravljenju hemofilije spremenila z nedavnim napredkom glede možnosti zdravljenja oseb s hemofilijo?
    MULTIDISCIPLINARNI PRISTOP JE BOLJ POMEMBEN - 74%; MULTIDISCIPLINAREN PRISTOP JE MANJ POMEMBEN - 2%; NI RAZLIKE - 18%; NIMAM MNENJA - 6%;
  5. Kakšna je vloga specializiranih fizioterapevtov zdaj, ko so jemofiliki na drugačnih, novejših zdravljenjih hemofilije, z boljšimi zdravstvenimi rezultati?
    NJIHOVA VLOGA SE NI SPREMENILA - 9%; VLOGA SPECIALIZIRANIH FIZIOTERAPEVTOV JE ŠE VEDNO POTREBNA, VENDAR RAZŠIRJENA NA MIŠIČNO-SKELETNO TERAPIJO - 84%; SPECIALIZIRANI FIZIOTERAPEVTI NISO POTREBNI, OSKRBO LAHKO BOLNIKOM NUDIJO KVALIFICIRANI FIZIOTERAPEVTI - 2%; NIMAM MNENJA - 5%;

GENSKO ZDRAVLJENJE HEMOFILIJE B

Po tem, ko je bila genska terapija za hemofilijo B že odobrena za komercialno zdravljenje, tako v ZDA kot tudi v Evropi, danes lahko govorimo o določenih rezultatih, vendar se pri tem zavedamo številnih neznank, za katere bo odgovore prinesla prihodnost genskega zdravljenja. Prvi koraki so nastali v začetnih kliničnih preskušanjih genske terapije. 10 oseb s težko obliko hemofilije B je prejelo t.i. enkratno intravensko infuzijo. Nivoji FIX (faktor IX) so se povišali med 1-6%, njihova stabilnost je trajala 4 leta. Nedavno so bili predstavljeni tudi 10-letni podatki o spremljanju trajne ravni FIX po genskem zdravljenju. Kljub neuspehom zgodnjih študij, je genska terapija na osnovi vektorja AAV (adeno-associated virus) pokazala zadovoljiv nivo vzdržnosti v zadnjih 13-ih letih, je predstavil Jan Astermark, profesor klinične koagulacijske medicine, Univerza Lund, Švedska. Cilj genskega zdravljenja pri hemofiliku je zagotoviti dolgotrajno delovanje FIX v obtoku po eni sami intravenski infuziji, izboljšati fenotip težke oblike krvavitve in odpraviti potrebo po stalni profilaksi.
Ko govorimo o odobreni genski terapiji za hemofilijo B v Evropi, gre pri tem seveda za komercialno ime zdravila Hemgenix, oz. iz kliničnih preskušanj znanega kot etranacogene dezaparvovec. Po opravljeni genski terapiji je bilo opaženo pri hemofilikih znatno zmanjšanje letne stopnje krvavitve (ABR) v primerjavi z začetnim obdobjem, kar dokazuje superiornost v primerjavi s profilakso z nadomestnim faktorjem IX. Rezultati so bili tudi po 24-ih mesecih po opravljenem genskem zdravljenju podobni. Posledično se je beležila bistveno manjša poraba nadomestnega FIX kar do 96% od začetka zdravljenja, vse do obdobja 19 do 24 mesecev po opravljeni genski terapiji. Skupno je 96% (52 od 54-ih) bolnikov, ki so opravili gensko zdravljenje, opustilo neprekinjeno profilakso s FIX v mesecu št. 24.

Če povzamemo nekaj zaključkov 3. raziskovalne faze genskega zdravljenja s prej navedenim zdravilom, lahko ugotovimo, da je tudi varnostni profil zdravljenja, kar je bila v začetku največja bojazen, ostal ugoden in skladen s predhodno predstavljenimi podatki.

In ker je na koncu najbolj pomembna izkušnja bolnika, je slednjo v povezavi z opravljenim genskim zdravljenjem predstavil hemofilik Daan Breederveld iz Nizozemske. V sklopu satelitskega simpozija, pod pokroviteljstvom družbe CSL Behring, je povedal, da se je rodil s težko obliko hemofilije B, katero je dobro obvladoval. Gre za družinskega človeka, ki je po izobrazbi zdravnik, opravlja pa poklic specialista medicine dela. Daan se je odločil za sodelovanje v raziskovalih študijah genske terapije za hemofilijo B. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je seznanil z živalskimi modeli genske terapije. Dobrih 20 let pozneje mu je osebni hematolog predstavil možnost postati kandidat za gensko zdravljenje. Z vidika perspektive bolnika je bilo potrebno pri Daanu opraviti odločanje na podlagi do tedaj znanih informacij in podatkov. Bolnik je dejal, da so diskusije z zdravnikom ključnega pomena za skupno odločanje (shared decision-making) glede procesa genske terapije. Kakorkoli, pred tovrstnimi odločitvami je potrebno iskanje zanesljivih virov informacij ki zaobjamejo celoten pogled oz. vse možne kote perspektive. Odločanje na podlagi informacij je pri genskem zdravljenju lahko opravljeno, ko so znana vsa potencialna tveganja ter vse koristi tovrstne terapije. Bolnik gre torej pred odločitvijo čez različne informativne faze, kjer se seznani s ključnimi pomisleki pred začetkom genske terapije, vplivom genske terapije na kakovost življenja, s tveganji in omejitvami ter z zavezami oz. obveznostmi, ki mu jih prinaša post-gensko zdravljenje. Po vsem naštetem pa se mora hemofilik zavedati, da rezultatov ni mogoče vnaprej zanesljivo napovedati. Biti pripravljen na vse možne rezultate genske terapije ter zavedati se, da so nekateri dejavniki lahko izven nadzora bolnika in zdravnikov, pomeni da je bolnik pripravljen za izvedbo genske terapije.

Zdravniki so odgovorni za pomembne korake pred opravljanjem genske terapije, vključno z vključevanjem pacientov, obvladovanjem pacientovih pričakovanj, njihovo upravičenostjo do genskega zdravljenja, informiranim odločanjem/njihovim soglasjem ter za podporo posameznim pacientom. Ker so centri za zdravljenje hemofilije lahko različno organizirani, je zelo pomembno, da zdravniki s pacienti konstantno komunicirajo.

Daan je dejal, da je na dan opravljanja genske terapije (GT) precej umirjeno čakal na injiciranje na kliniki, brez nervoze. Je pa opazil, da je bilo zdravstveno osebje precej bolj na trnih, kot on sam. Po prejemu intravenske doze zdravila za gensko terapijo je bilo tudi njegovo počutje dobro, brez zaznanih posebnosti. Med dajanjem genske terapije morajo zdravniki v središčnem centru skrbno načrtovati in zasledovati definirane protokole in pripraviti infuzijo, vključno z rutinskim spremljanjem ter z vsemi takojšnjimi reakcijami. Bolniki, bodite pripravljeni na morebitne reakcije in prehdono se seznznite z jasnimi protokoli za obvladovanje neželenih dogodkov. Če se med dajanjem odmerka pojavi infuzijska reakcija, se lahko hitrost infundiranja zmanjša ali ustavi; obstaja možnost ponovnega začetka infundiranja z nižjo hitrostjo, ko reakcija izzveni (v 24 urah). Odločitev o popolni ustavitvi genske terapije je treba sprejeti previdno.

Spremljanje bolnika po prejemu GT: delovanje jeter in ravni FIX
Po prejetju genske terapije je treba bolnike spremljati v njihovih običajnih centrih za hemofilijo v skladu s priporočili povzetka glavnih značilnosti zdravila. Če je alanin aminotransferaza (ALT) povišana, jo je treba ponovno testirati v 24-48 urah. Če so ravni aktivnosti FIX dosledno <5 i.e./dl in se pojavljajo ponavljajoče se epizode spontane krvavitve, je treba razmisliti o uporabi koncentratov FIX skupaj s testiranjem inhibitorjev proti FIX. Pomembno je tudi dolgoročno spremljanje bolnika po uporabi genske terapije. Po začetnem obdobju spremljanja po prejetju GT je treba bolnike spremljati vsaj enkrat letno. Po prejemu genske terapije se pričakuje, da bodo bolniki vključeni v nadaljnjo študijo za spremljanje v nadaljnjih 15-ih letih. 

Omenimo še nove cilje pri zdravljenju hemofilije:

  • z razvojem raziskav in zdravljenj hemofilije so se povečala tudi pričakovanja bolnikov in cilji so se postavili višje;
  • nedavni modeli mejnikov v smeri normalne hemostaze ponazarjajo postopen pristop k ciljem zdravljenja hemofilije;
  • končni cilj je doseganje normalne hemostaze ter optimiziranega zdravja in dobrega počutja posameznega bolnika - hemofilika.


ŽIVLJENJE ONKRAJ HEMOFILIJE - TRANSFORMATIVNO POTOVANJE

V zadnjih 50-ih letih je prišlo do pomembnih inovacij pri možnostih zdravljenja hemofilije A. Pričakovana življenjska doba se je povečala iz 40 (v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja) skoraj običajni starosti današnjega časa. Cilji zdravljenja so se iz načina "po potrebi" (1970) transformirali do profilaktičnega zdravljenja (1980), do zagotavljanja najnižjega nivoja FVIII >1 IU/dL (1990), pa vse do današnjega, modernega obdobja, kjer zagotavljamo najnižji nivo FVIII >3-5 IU/dL. Spremenila se je tudi sama krajina zdravljenja. Spomnimo se plazemskih pripravkov, ki smo ji prejemali vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so nastopili rekombinantne terapije za zdravljenje hemofilije (s standardnim razpolovnim časom - SHL). Med letoma 2010 in 2020 smo se srečali že z nadomestnimi faktorji s podaljšanim delovanjem (EHL) ter z prvo odobreno subkutano nefaktorsko terapijo. 

kljub temu, da je pri možnostih zdravljenja hemofilije prišlo do precejšnjih inovacij, pa še vedno pri bolnikih s hemofilijo A obstajajo številne neizpolnjene potrebe in ponavljajoči se izzivi:

  • ponavljajoče se krvavitve v sklepe in hemofilna artropatija;
  • bolečine in okvare sklepov, ki omejujejo dnevno aktivnost;
  • slabo duševno zdravje, anksioznost in depresija;
  • socialno-ekonomske neenakosti;
  • velika obremenitev zdravljenja (pogosto injiciranje);
  • poslabšana kakovost življenja; 

Krvavitve v sklepe sprožijo napredujoč razvoj hemofilne artropatije. Največje tveganje je pri tem pri bolnikih s težko obliko hemofilije A. Opazna hemofilna artropatija se pojavi tudi pri do 77 odstotkih bolnikov z zmerno obliko te bolezni. Artropatija se pojavi tudi pri precejšnjem deležu bolnikov z blago obliko bolezni, lahko tudi če ni bilo v preteklosti zaznanih krvavitev v sklepe.

V  analizi določenega centra za hemofilijo so bili opazovani 203 sklepi ter 66 oseb s hemofilijo z mešanimi oblikami te bolezni: 78 odstotkov spremljanih sklepov se je izkazovalo z oteklino, bolečino in predhodno hemartrozo, kar je pokazalo tudi na sinovialno hipertrofijo. Zavedati se moramo, sploh osebe z motnjami strjevanja krvi, da že ena sama krvavitev v sklep lahko povzroči nepopravljivo poškodbo sklepa v (bližnji) prihodnosti! 

Progresivna okvara sklepov vodi do bolečin in slabše kakovosti življenja hemofilikov:

  • 46 % (N=7959) hemofilikov je poročalo o življenju s kronično bolečino, študija metaanalize;
  • 64 % (N=207) jih je imelo težave z mobilnostjo, študija HERO;
  • 36 % (N=50) jih je poročalo, da se ne ukvarjajo s športom, predvsem zaradi slabega fizičnega stanja, presečna študija;
  • 43 % (N=207) hemofilikov je imelo omejitve pri svojih dnevnih aktivnostih, študija HERO;
  • 80 % (N=207) jih je poročalo, da je imela hemofilija negativen vpliv na njihovo zaposlovanje, študija HERO;
  • 31 % (N=1285) jih je v študiji CHESS poročalo, da so imeli anksioznost/depresijo; 

Prehajamo na najnovejši razvoj zdravljenj pri hemofiliji A – na odobrene terapije in terapije v poznih fazah razvoja, katere si bomo podorobneje ogledali:

  • novi razred nadomestnega FVIII (Efanesoctocog alfa);
  • mimetiki FVIII (Emicizumab, Mim8);
  • genska terapija (Valoctocogene roxaparvovec);
  • sredstva za vzpostavitev ravnovesja (Concizumab, Marstacimab, Fitusiran);
Efanesoctocog alfa (blagovna znamka Altuviiio v ZDA) - gre za nadomestni faktor s (super)podaljšanim razpolovni časom (FVIII) za zdravljenje hemofilija A, katerega je ameriška agencija FDA odobrila februarja 2023. Zdravilo je bilo odobreno tudi na Japonskem v septembru 2023. Evropska agencija za zdravila je maja 2023 sprejela vlogo za pridobitev dovoljenja za promet z efanesoctocogom alfa. Študija XTEND-1 je pokazala, da je pri 133-ih bolnikih s težko obliko hemofilijw A enkrat na teden zdravilo zagotovilo boljše preprečevanje krvavitev kot profilaksa pred študijo, normalno oz. skoraj normalno aktivnost faktorja VIII in izboljšanje fizičnega zdravja, zmanjšanja bolečine in izboljšanja zdravja sklepov.

Indikacijo za emicizumab (blagovna znamka Hemlibra) je februarja 2023 Evropska komisija razširila tudi na osebe z zmerno obliko hemofilije A (FVIII ≥1 % in ≤ 5 %) s težko obliko fenotipa krvavitve. Dr. Cedric Hermans in Glenn Pierce sta zapisala, da se preventivno subkutano zdravljenje težke oblike hemofilije z bispecifičnimi protitelesi, ki posnemajo delovanje koagulacijskega faktorja VIII (FVIII), pojavlja kot učinkovita alternativa nadomestnemu zdravljenju z intravenskim dajanjem koncentratov FVIII. Emicizumab in druga bispecifična protitelesa, ki posnemajo FVIII ter so še v razvoju, bi morala postati del programa Svetovne zdravstvene organizacije za osnovna zdravila kot razred za zdravljenje težke oblike hemofilije A. Prednost bi morala dajati otrokom in vsem bolnikom z inhibitorji proti FVIII, z namenom zmanjšanja poškodb sklepov in pridruženih obolenj.
NXT007 - naslednik emicizumaba
Enkratni subkutani odmerki NXT007, novega bispecifičnega aktiviranega monoklonskega protitelesa koagulacijskega faktorja VIII, ki se z aktivirano koagulacijo FIX in FX sestavi na površino trombocitne membrane, so prostovoljci v študiji dobro prenašali brez trombemboličnih dogodkov. Dolga razpolovna doba, farmakološki učinek in varnost, so namen prikaza napredka študije v naslednjih fazah. Vrednotenje varnosti, učinkovitosti, farmakokinetike in imunogenosti pri večkratnem odmerjanju, za katerega se pričakuje doseganje normalnih ravni koagulacijske aktivnosti pri osebah s hemofilijo A, še poteka.

Raziskovalci so ugotovili, da je Mim8, novo bispecifično protitelo, ki mimetično vpliva na faktor VIIIa in je primeren kot dolgodelujoči FVIIIa za profilakso pri hemofiliji A, pri osebah z inhibitorji in brez njih. Študije so pokazale, da je bil Mim8 dobro prenaša in pri bolnikih ni bilo hudih neželenih učinkov, ki so se pojavili med zdravljenjem. Farmakokinetične lastnosti Mim8 v študijah so bile skladne s sorazmernostjo odmerku. Končna razpolovna doba Mim8 po enkratnem odmerku je bila približno 1 mesec, največja koncentracija v plazmi pa je bila dosežena po 10 dneh.
Profila farmakokinetike in farmakodinamike sta pokazala, da je Mim8 primeren kot dolgodelujoči bispecifični mimetik FVIIIa za profilakso pri hemofiliji A.

Gensko terapijo Valoctocogene roxaparvovec (blagovna znamka Roctavian) je ameriška agencija FDA odobrila junija 2023 za zdravljenje odraslih s težko obliko hemofilije A brez anamneze inhibitorjev in protiteles na adeno-vezan virus serotipa 5 (AAV5). Evropska komisija (EK) je podala pogojno dovoljenje za promet z zdravilom Roctavian avgusta 2022.

Concizumab (blagovna znamka Alhemo), (TFPI), je bil odobren v Kanadi marca 2023 za zdravljenje bolnikov, starih 12 let in več, s hemofilijo B in z inhibitorji proti FIX, ki potrebujejo profilakso, in avgusta 2023 za podobno indikacijo pri hemofiliji A. Julija leta 2023 je avstralska uprava za terapevtske izdelke odobrila Concizumab za bolnike s hemofilija B z inhibitorji. Concizumab je bil odobren tudi na Japonskem. V ZDA je agencija FDA aprila 2023 prosila proizvajalca za dodatne informacije o postopku izdelave zdravila in sistema podjetja za spremljanje in odmerjanje zdrac+viula pri bolnikih, da se zagotovi, da je zdravljenje in upravljanje pravilno. Proizvajalec je februarja 2023 vložil vlogo tudi pri Evropski agenciji za zdravila.

Marstacimab, še en zaviralec poti tkivnih faktorjev (TFPI), je bil predložen oktobra 2023 v odobritev EMA in FDA za dovoljenje za promet preko proizvajalca. Zdravilo se uporablja za profilakso pri bolnikih s hemofilijo A ali B.

Fitusiran je subkutano apliciran terapevtik , ki cilja na antitrombin (AT). Prvotne ugotovitve in nizke letne stopnje krvavitve nakazujejo, da lahko fitusiran ponovno uravnovesi hemostazo in povzroči trajno zaščito pred krvavitvami pri osebah s hemofilijo A ali B, ne glede na status inhibitorjev.


HEMOFILIJA IN UMETNA INTELIGENCA

Umetna inteligenca (AI) ima lahko koristno vlogo pri obvladovanju in zdravljenju hemofilije. Danes že lahko navedemo nekaj načinov uporabe umetne inteligence pri oskrbi oseb oz. bolnikov s hemofilijo:

  • Postavljanje zgodnje diagnoze: Algoritmi, ki jih poganja AI, lahko analizirajo velike nabore podatkov bolnikovih simptomov, genetskih informacij in zdravstvene anamneze, da prepoznajo vzorce in naredijo natančne napovedi za zgodnje odkrivanje hemofilije. To lahko privede do pravočasnih intervencij in izboljšanih rezultatov pri zdravljenju bolnikov.
  • Načrtovanje zdravljenja: AI lahko pomaga pri določanju optimalnih načrtov zdravljenja za posameznike s hemofilijo. Z analizo podatkov o posameznih bolnikih lahko algoritmi umetne inteligence upoštevajo dejavnike, kot so epizode krvavitve, poškodbe sklepov in odzivi na zdravljenje, da priporočijo prilagojene pristope zdravljenja, vključno z odmerkom in pogostostjo jemanja zdravil.
  • Napoved neželenih dogodkov: Bolniki s hemofilijo so izpostavljeni tveganju neželenih dogodkov, kot so prekomerne krvavitve ali zapleti, povezani z nadomestnim zdravljenjem s faktorjem strjevanja krvi. Umetna inteligenca lahko pomaga napovedati verjetnost takšnih dogodkov na podlagi podatkov o bolnikih, kar ponudnikom zdravstvenih storitev omogoča izvajanje preventivnih ukrepov in zmanjšanje tveganj.
  • Spremljanje v realnem času: Prenosne pametne naprave in senzorji, opremljeni z algoritmi umetne inteligence, lahko nenehno spremljajo vitalne znake, epizode krvavitev in zdravje sklepov pri osebah s hemofilijo. To lahko zagotovi dragocene podatke tako bolnikom kot izvajalcem zdravstvenih storitev, kar omogoča zgodnje posredovanje in prilagoditve načrtov zdravljenja.
  • Stratifikacija tveganja: umetna inteligenca lahko pomaga pri prepoznavanju posameznikov s hemofilijo, ki imajo večje tveganje za zaplete ali prejemajo neoptimalno oskrbo zdravljenja. Z analizo različnih parametrov, vključno s privrženostjo zdravljenju, genetskimi markerji in dejavniki življenjskega sloga, lahko umetna inteligenca pomaga pri stratifikaciji pacientov v različne kategorije tveganja, kar ponudnikom zdravstvenega varstva omogoča, da prednostno obravnavajo posege in učinkovito dodeljujejo sredstva.
Umetna inteligenca lahko spremeni obvladovanje hemofilije z zagotavljanjem posamezniku bolj prilagojenih pristopov, ki temeljijo na podatkih. Vendar je pomembno upoštevati, da je treba AI vedno uporabljati v povezavi s kliničnim strokovnim znanjem in človeško presojo, da se zagotovi varna in učinkovita oskrba bolnikov z motnjami strjevanja krvi.


NAPOVEDNIKI VSEBIN KONGRESNIH SATELITSKIH SIMPOZIJEV


SPOZNAJ VSEBINE KONGRESOV #EAHAD2023, #EAHAD2022 in #EAHAD2021, ...


... IN NA SNIDENJE NA 18. LETNEM KONGRESU EAHAD, V MILANU/ITALIJA, 2025