EHC-jeva okrogla miza na temo registrov, februar 2020

Evropski konzorcij za hemofilijo (EHC) je v torek, 18. februarja 2020, pripravil okroglo mizo za zainteresirano javnost na temo registrov hemofilikov in kliničnih rezultatov. Okrogla miza je potekala v Evropskem parlamentu, udeležilo se jo je tudi pet predstavnikov hemofilije iz Slovenije.

1-h-instagramjpg

Namen okrogle mize je bil združiti različne zainteresirane strani, kar pomeni različne vrste ljudi, ki so vključeni v oskrbo hemofilije, kot so na primer zdravniki, bolniki, industrija, politika in predstavniki regulatornih agencij za mizo, da bi imeli odprt pogovor o pereči in pomembni tematiki.

1-parl3jpg

Declan Noone, predsednik EHC je povedal, da je razlog, zaradi katerega je skupnost pripravila temo registrov sledeči: Trenutno vlada na tem področju stanje nereda. Obstaja nekaj držav z odlično organiziranimi registri, na primer Francija in Velika Britanija. Uspejo zbrati ustrezne podatke, jih analizirati in na podlagi le-teh objaviti članke, ki resnično vplivajo na klinično prakso, na primer z razvojem inhibitorjev pri posamezniku. Vendar pa v večini drugih držav obstaja več ravni registrov, ki pogosto niso združljive. "Takšno stanje nam ne omogoča vpogleda v vse podatke in nadaljne raziskave", je povedal Noone.

"Dejstvo je, da prehajamo v novo obdobje zdravljenja na podlagi različnih konceptov. Nekateri so že tu, na primer podaljšana razpolovna doba faktorja in bispecifična protitelesa, drugi pa, kot je genska terapija, pa popolnoma spremenijo upravljanje zdravljenja in bodo kmalu na voljo. S sodobnim registrom se želi razumeti profile varnosti in učinkovitosti vseh izdelkov, tako starih kot tudi novih. Še vedno pa ne želimo izpustiti signalov, ki niso neposredno povezani z varnostjo samega zdravila. Želimo globlje razumeti način delovanja zdravil", je povedal Noone. Želimo si odgovoriti na vprašanja, kot so: "Kaj pa, če obstajajo dejavniki, zaradi katerih je en bolnik na nek način boljši od drugega pri določenem zdravljenju?" ali "Kaj če s povečanjem nivoja strjevalnega faktorja spremenimo naravni potek stanja na način, o katerem prej nismo razmišljali?"

1-WHO-30years_Logo_Reverse_EN_RGBpng

Pri postavitvi registrov moramo biti modri. Dogovoriti se moramo o tem, katere podatke zbiramo in kako te podatke dostavimo v bazo podatkov. Potrebno je imeti register, ki je interoperabilen, da je možno razširiti zbirko podatkov, da so lahko prepoznani tisti signali, ki nam omogočajo izboljšanje načina zagotavljanja zdravljenja in nege. Odličen primer je na primer register Češke Republike. Integriran je bil v svetovni register krvnih motenj, pod okriljem Svetovne zveze za hmofilijo (WFH). Uspeli so dodati svojo nacionalno zbirko podatkov v globalno bazo podatkov. Takšen sodelovalni pristop je pravi način razmišljanja in pohvaliti jih je potrebno za vloženi trud. 


PREDHODNE OBJAVE SPLETNEGA DNEVNIKA HAEMOPHAMICUS



Nekateri udeleženci so poudarili, da se bo zbiranje podatkov močno spremenilo z aplikacijami in drugimi elektronskimi nosilnimi napravami, kot so pametne ure in tako naprej. Nov razvoj tehnologije nam resnično lahko odpira možnost zbiranja ogromne količine podatkov, ki niso povezani le s krvavitvami in režimi zdravljenja, temveč tudi z drugimi parametri kakovosti življenja, kot so vadba, sposobnost hoje, kakovost spanja, ..., torej pasiven način, kako pacientom zagotoviti informacije, ki lahko pomagajo pri njihovem lastnem odločanju. Kakorkoli, potrebno je nabor resnično načrtovati vnaprej, saj bodo ti podatki vnešeni v bazo podatkov in jih bo treba analizirati, da bodo lahko dosegli oprijemljive in koristne povratne informacije. "Za to je potrebno imeti strukturo", je dodal predsednik EHC-ja.


1-parl2jpg


Edino vprašanje oz. opozorilo iz Slovenije je bilo zastavljeno glede uhajanja osebnih podatkov posameznikov iz registra, kar se v praksi dogaja in je potrebno v bodoče tovrstno nepravilnost odpraviti. Sodelujoči na okrogli mizi so se s pomislekom strinjali in poudarili pomen zaupanja posameznika v register. V primeru zlorabe podatkov posameznika tovrstnega zaupanja namreč ni, kar je slabo za verodostojnost registra in podatkov samih.

Declan Noone je na zastavljeno opozorilo iz Slovenije povedal, da se je odprlo tudi vprašanje zasebnosti podatkov. Kot je poudarila dr. Niamh O'Connell (National Haemophilia Director, National Coagulation Centre, St. James’s Hospital, Dublin, Irska), je resnično pomembno, da pacienti zaupajo, da se njihovi podatki hranijo in se z njimi ravna previdno in se pravilno uporabljajo. To so res zelo občutljivi podatki, ki jih pacienti delijo z registrom, kar pomeni, da je pri tem potrebno zagotoviti ustrezno varnost. 

Vse to nas pripelje še do dveh točk. Prva je ta, da ničesar od tega ni mogoče storiti brez financiranja. Vlade posameznih držav bi morale vlagati v svoje registre. Zagotoviti morajo sredstva za strukturo ali se zavezati za projekte, kot je svetovni register krvnih disfunkcij (WBDR). Kljub temu so upravljavci podatkov. Potrebujemo upravljavce podatkov, ki lahko vnašajo, filtrirajo in podpirajo analizo podatkov.

Druga točka je izobraževanje. To ni omejeno na paciente, temveč tudi na klinike in upravljavce zbirk podatkov. Kdor je vključen v register, mora razumeti pomen registrov in zakaj je pomembno, da se podatki zbirajo pravilno.

Kratek intervju s predsednikom EHC na temo registrov si lahko preberete na povezavi.

1-h-fbjpg

Galerija fotografij okrogle mize na temo registrov je dostopna na facebook profilu EHC-ja.

RB