POVZETKI DOGODKOV, KONFERENC, SIMPOZIJEV, OKROGLIH MIZ, ...,
NA PODROČJU HEMOFILIJE IN SORODNIH KRVNIH MOTENJ

Obvestilo: Zapisani povzetki različnih domačih ter mednarodnih dogodkov, ki vključujejo področja bolnikov s hemofilijo oz. oseb s sorodnimi krvnimi motnjami, so odraz razumevanja predstavljene vsebine na posameznem dogodku s strani avtorja oz poročevalca.  

10.12.2023

Delavnica za društva bolnikov na temo "Delo z mediji" in podelitev certifikatov tutorjem za zdravstveno-podatkovno aplikacijo zVEM

17.9.2023

Svetovni dan varnosti pacientov 2023

1. Dvigniti globalno zavest o potrebi po dejavnem sodelovanju bolnikov, njihovih družin in negovalcev v vseh okoljih in na vseh ravneh zdravstvenega varstva za namen izboljšanja varnosti bolnikov.
2. Vključiti oblikovalce politik, vodje zdravstvenih storitev, zdravstvene in negovalne delavce, organizacije bolnikov, civilno družbo in druge zainteresirane strani v prizadevanja za vključitev bolnikov in družin v politike in prakse za varno zdravstveno oskrbo.
   
3. Opolnomočiti bolnike in družine, da se aktivno vključijo v lastno zdravstveno oskrbo in izboljšanje varnosti zdravstvene oskrbe.
   
4. Zagovorništvo nujnih ukrepov za vključitev pacientov in družin, usklajenih z globalnim akcijskim načrtom za varnost pacientov 2021–2030, ki naj jih sprejmejo vsi partnerji.
   

20.5.2023

Delavnica za društva bolnikov

27. in 28.10.2022

Vrh o globalni politiki ter dostopu do zdravljenja, GPAS 2022, Svetovna federacija za hemofilijo (WFH)

Konec meseca oktobra je potekalo virtualno srečanje z naslovom »Vrh o globalni politiki ter dostopu do zdravljenja«, v organizaciji Svetovne federacije za hemofilijo (WFH Global Policy and Access Summit – GPAS), katerega sva se udeležila tudi dva predstavnika naše slovenske hemofilične skupnosti. Poudarek konference je temeljil na deljenju uspešnih strategij za vzdrževanje in napredovanje pri oskrbi oseb z motnjami strjevanja krvi v hitro spreminjajočem se svetu (še vedno trajajoče pandemije). Ključni element pri tem je spodbujati dialog in izmenjavo znanja med nacionalnimi organizacijami članicami (NMO), izvajalci zdravstvenih storitev ter nacionalnimi vladami.

Predstavitve in razprave med dvodnevnim virtualnim vrhom so bile osredotočene, kot rečeno, na izboljšanje oskrbe in dostopa do zdravljenja. Konferenca je vključevala govorce in udeležence iz lokalnih ter mednarodnih partnerskih organizacij, predstavnike nacionalnih vlad, zdravstvene delavce, vodje NMO-jev (WFH) in zagovornike motenj strjevanja krvi.

Potreba po premišljenem vlaganju v zdravje posameznika, odločanje in vplivanje na zdravstveno politiko, vplivanje na proračun zdravstvenega varstva za organizacije bolnikov ter vloga nacionalne organizacije članice (NMO) pri spodbujanju skupnega odločanja, so primarna vprašanja, o katerih bi morali razpravljati v vsaki hemofilični skupnosti, kar se da široko. Ob tem se pojavlja vprašanje ali imamo strateške načrte za oskrbo oseb z motnjami strjevanja krvi, koliko so stari in ali jih je potrebno modernizirati? Ali imamo pripravljene morda krizne načrte (pandemija, draginja, nestabilne politične in gospodarske razmere) glede odkrbe?

V zdravstvenem sistemu države je bistven tudi pomen analize zbranih kakovostnih podatkov za nadaljnje učinkovito odločanje o oskrbi ter preskrbi s produkti za zdravljenje motenj strjevanja krvi, katerih glavni zagotavljalec je bolnik.

Ko govorimo o izboljšanem dostopu do oskrbe pri motnjah strjevanja krvi, je potrebno oizpostaviti predvsem izboljšanje standardov oskrbe, ki sledijo modernemu času, saj se moramo zavedati izkazovanja razlik v dostopu do ustrezne oskrbe,  najsibo glede na kontinent, državo, regijo, ..., z namenom odpravljanja neenakosti pri dostopu – oz. na poti k cenovno dostopni oskrbi in zdravljenju motenj strjevanja krvi.

Nenazadnje je pomembno tudi pogosto pregledovanje modelov javnega naročanja ter na ta način prilagajanje razvoju možnosti zdravljenja. Odločevalcem pa je lahko vzorčni seznam esencialnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, oz. orodje za svetovanje pri nacionalnih odločitvah o javnih naročilih, v veliko pomoč.

O sodelovanju NMO-ja v postopku nacionalnega naročanja, smo prisluhnili Dejanu Petroviću, predsedniku Društva hemofilikov Srbije, ki je predstavil tamkajšnje izkušnje z zagotavljanjem oskrbe s produkti. O vključitvi hemofilije v univerzalno zdravstveno varstvo pa so nas seznanili kolegi s Tajske.

Poudariti je potrebno tudi pobude zagovornikov motenj strjevanja krvi - program WFH-ja Path to Access to Care and Treatment (PACT), ki je 5-letna pobuda, namenjena izboljšanju dosega in diagnosticiranja ter povečanju dostopa do trajnostne oskrbe za osebe z dednimi motnjami strjevanja krvi, kar bo doseženo le z usposabljanjem, izobraževanjem, partnerstvi, pobudami v posamezni državi in zagovorništvom, ki temelji na dokazih (podatkih).

Cilj programa PACT je:

-       Identificirati 20.000 novih oseb z dednimi motnjami strjevanja krvi;

-       Izboljšti dostop do oskrbe z usposabljanjem in izobraževanjem vodij bolnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva glede dosega, postavljanja diagnoz, obvladovanja motenj strjevanja krvi ter zagovorništva bolnikov;

-       Povečati vladno podporo za vzpostavitev ali razširitev obstoječih nacionalnih programov oskrbe motenj strjevanja krvi; 

»Vrh WFH-ja o globalni politiki in dostopu (GPAS)« tako postaja nova priložnost za informiranje bolnikov ter drugih pomembnih deležnikov, namenjen razpravi in izmenjavi znanj o strategijah za povečanje pravičnega dostopa do oskrbe in zdravljenja za celotno globalno skupnost motenj strjevanja krvi.  

RB/HaemophAmicus

19.6.2022

Konferenca perspektivnih voditeljev članic organizacij hemofilikov Evropskega konzorcija za hemofilijo

Med 16. in 19. junijem je v Bruslju (Belgija) potekala vodstvena konferenca, s katero Evropski konzorcij za hemofilijo skrbi za razvoj mladih in perspektivnih posameznikov, ki že oz. bodo nekoč lahko prevzeli vodenje nacionalnih organizacij hemofilikov ter samostojno delovali na področju določenih programov, mednarodnih povezav ter predstavljali pomembno zagovorništvo bolnikov z motnjami strjevanja krvi. 

9.4.2022

Srečanje hemofilikov v Termah Zreče

Društvo hemofilikov Slovenije je pripravilo srečanje za hemofilike 50+, ki je potekalo v konferenčni dvorani hotela Atrij v Zrečah. Dobrih 50 udeležencev je lahko prisluhnilo predavanjem, ki so jih pripravili prof. dr. Irena ZUPAN PRELOŽNIK, dr. med., o farmakokinetiki in kronični bolečini ter o obvladovanju le teh, dr. med. Tomaž PRELOG je predaval o hemofiliji B, dr. Domen PLUT, dr. med, spec. radiologije pa o posledicah mikro krvavitev v sklepih ter artropatskih težavah pri hemofilikih. Ogled predavanj bo možen v doglednem času v video obliki.

Dogodka so se udeležili tudi prijatelji iz društva hemofilikov Hrvaške, pod vodstvom predsednika Marka Marinića. Srečanje se je zaključilo z večerjo ter z druženjem prisotnih.
V sklopu dogodka smo prejeli tudi nekaj novejših publikacij:
- Farmakokinetika zdravil za hemofilijo A (Roche);
- Življenje s hemofilijo je lahko lažje - aplikacija Florio (Sobi);
- Ali si pozoren na zdravje svojih zob in dlesni? (Bayer);
- Glasilo društva hemofilikov Hrvaške;
- Najnovejši Koncentrat - novice društva hemofilikov Slovenije;
Vse publikacije so na voljo pri slovenskih organizacijah hemofilikov ali pa na spletu.

RB/HaemophAmicus

26.2.2022

Osebna izkušnja z opravljeno gensko terapijo za hemofilijo B

Briana O'Mahony-ja verjetno danes že vsi več ali manj poznate. Gre za nekdanjega predsednika Evropskega konzorcija za hemofilijo (EHC) oz. današnjega predsednika društva hemofilikov Irske. Je, hemofilik, tipa B, ki se je pred dvema letoma odločil, da bo opravil gensko terapijo. Včeraj pa nam je posredoval osebno izkušnjo ter zapisal sledeče: 

»Danes obeležujem drugo obletnico, odkar sem prejel gensko terapijo (FIX – faktor 9), kot udeleženec v 3. fazi kliničnega preskušanja. Pred preskušanjem sem upal na izražanje FIX od 20 % do 60 % za obdobje vsaj 10-ih let, manj kroničnih bolečin v mojih poškodovanih sklepih, odsotnost rednih intravenskih infuzij ter povečanje aktivnosti in moje telesne pripravljenosti. Bil sem popolnoma pripravljen tudi na možnost, da moja pričakovanja ne bodo izpolnjena. Moja izkušnja je zelo pozitivna. Nobenih neželenih učinkov ni bilo, razen nekaj začetnega pomanjkanja železa zaradi pogostih in rednih začetnih odvzemov večjih količin krvi. Moja aktivnost FIX je relativno stabilna pri nizkem normalnem območju. Brez transaminitisa (povišanih jetrnih encimov). Zato ni bilo potrebe po jemanju steroidov. Tudi vene so si opomogle. Število letnih krvavitev (ABR) je bilo 0 – podatek za zadnji 2 leti. Dodatno zdravljenje je bilo potrebno le pri manjših operacijah, kjer je bila zahtevana stopnja FIX 100 %. Stopnja duševne svobode, ko mi ni več potrebno načrtovati in izvajati profilaktičnega zdravljenja, je visoka. Duševna svoboda je zame osebno manjša le zaradi oz. glede na moje stalne in vsesplošne vloge v svetovni in evropski hemofiliji. Ne čutim izgube identitete (še vedno sem hemofilik) in nobenega obžalovanja ni zaradi opravljenega genskega zdravljenja. Sem bolj fit in bolj zdrav, deloma zaradi genske terapije in deloma tudi zaradi pomanjkanja nenehnih potovanj (kar je posledica koronakrize v svetu v zadnjih dveh letih). Druge prednosti: povečana sposobnost sodelovanja z našimi člani in drugimi v skupnosti na to temo, saj sem eden izmed tistih, ki smo "utirali" pot genski terapiji. Kot udeleženec kliničnega preskušanja lastno zdravje pozorno spremljam in težave skupno rešujemo karseda hitro. Klinično vodenje je bilo dosedaj odlično. Javno govorjenje o moji izkušnji je prav tako pripomoglo k ozaveščanju tukajšnjih medijev, kar bo povečalo politično ozaveščenost in upajmo, da bo pomagalo pri pridobivanju dostopa do genske terapije kot možnosti zdravljenja tudi za nekatere druge člane naše skupnosti, ko bo slednja licencirana. Moja izpostavljenost v javnosti je posledično privedla do večjega zanimanja medijev za gensko terapijo, v času ko vlade in plačniki začnejo gledati nanjeno splošno in cenovno dostopnost. Prepričan sem, da mora tovrstna diskusija vključevati tako organizacije bolnikov s hemofilijo kot tudi klinike oz. zdravstvene centre. Nenazadnje, ko danes tu sedim in razmišljam o zadnjih dveh letih in izkušnjah kliničnega preskušanja genske terapije pri hemofiliji v času globalne pandemije, se počutim zelo zadovoljen s svojim dosedanjim izidom. Veselim se prihodnjih let kot nenehne pustolovščine in potovanja v sferi novih osebnih in znanstvenih odkritij«. 

Na Brianovo izkušnjo se je odzval dr. Michael Makris, profesor hemostaze in tromboze na Univerzi v Sheffieldu, ki je stalno prisoten v svetu hemofilije in igra pomembne vloge v evropskih ter svetovnih hemofiličnih organizacijah. Dejal je, da je velika vzpodbuda za prihodnost slišati o uspešnem izidu genske terapije pri hemofiliji pri Brianu. »Neverjetno je videti ves napredek pri zdravljenju hemofilije v zadnjih 30-ih letih. Če imate hemofilijo in razmišljate o genski terapiji, se pogovorite s čim več bolniki (in njihovimi partnerji), ki so jo opravili, kontaktirajte tudi njihove zdravnike, ki so jih v procesu spremljali. Zavedati pa se moramo, da nimajo vsi tako dobrega izida, kot ga vidimo danes pri Brianu«, je dejal prof. Makris 

Brian O'Mahony je še povedal, da je takšna odločitev (za gensko terapijo) nepovratna, saj zahteva daljši in temeljit premislek. Če osebe s hemofilijo razmišljajo o genski terapiji, ki bo v kratkem po vsej verjetnosti odobrena tudi na evropskih tleh, morajo imeti možnost dostopa do informacij s strani njihove organizacije bolnikov, ki so izčrpne, a jim tudi jasno predstavljene. To jim bo pomagalo pripraviti se na celotno proceduro, kar bi morala biti v prvi vrsti temeljna naloga zdravstvene ustanove, ki je zelo dobro obveščena o izvajanju genske terapije (kar bo izvedljivo, če se bo implementiral evropski model hub&spoke, kjer bodo v vsaki državi imenovani oz. ustanovljeni ali certificirani strokovni centri za gensko zdravljenje oz. za njegov monitoring). Zelo koristne so tudi razprave z vrstniki z različnimi izkušnjami o genski terapiji. Pristop do informiranja o genski terapiji bi moral zagotavljati, da je oseba v celoti obveščena o genskem zdravljenju, da razume možne koristi, tveganja in negotovosti, da ima realna pričakovanja in da se lahko spopade z različnimi možnimi izidi. Obveščeni bolnik, ki vstopa v skupni postopek odločanja s strokovnjakom, tako sprejme odločitev na podlagi ustreznih informacij, ki jih je predhodno prejel. Del naše vloge, kot vloge organizacij bolnikov je produkcija izobraževalnih materialov, ki vsem nam olajša razumevanje, spodbuja razprave in pomaga našim članom pri sprejemanju zapletenih odločitev na področju genskega zdravljenja«.

RB/HaemophAmicus

24.1.2022

15. izobraževalni (virtualni) tabor društva hemofilikov Hrvaške

• Pegilirani RFVIII: Izboljšano in daljše delovanje FVIII; Nima dovoljenja za uporabo pri otrocih, mlajših od 12 let; Ni dovolj podatkov glede njegove uporabe pri osebah, ki niso bile predhodno zdravljene s strjevalnim faktorjem; "Usoda PEG-a (polietilenglikola) je še vedno v opazovanju";
• RFVIIIFC (fusion protein): Nizek odstotek pojava inhibitorjev pri osebah, predhodno nezdravljenih s FVIII; Dovoljenje za zdravljenje otrok, mlajših od 12 let; Krajši razpolovni čas ter delovanje FVIII;
• RHFVIII (humani): Nizek odstotek pojava inhibitorjev pri osebah, ki se predhodno niso zdravile s strjevalnik faktorjem VIII; Krajši razpolovni čas strjevalnega faktorja;

• Pogosta injiciranja v vene zmanjšujejo kvaliteto življenja pri posamezniku;
• Preparati s podaljšanim razpolovnim časom delovanja se pri profilaktičnem zdravljenju lahko aplicirajo tudi zgolj 2x tedensko pri pomanjkanju FVIII ali 1x tedensko oz. celo manj pri pomanjkanju FIX in na ta način zmanjšajo število vbodov med 25 in 50% pri hemofiliku;
• Bolniki imajo bistveno manj krvavitev ter degenerativnih sklepnih sprememb;
  
  

6.12.2021

Klinični registri - pot do bolj celostne obravnave bolnikov

Spletni pogovor z naslovom Klinični registri - pot do bolj celostne obravnave bolnikov, ki ga je pripravil STAklub, sodelovali pa so predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki v Ljubljani Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani Damjan Osredkar, predstojnik KO za kardiologijo ter vodja Centra za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca UKC Ljubljana Bojan Vrtovec ter Mitja Košnik z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Namen kliničnih registrov je zbirati natančnejše podatke o vrsti bolezni pri pacientih in načinu diagnostike ter o postopkih zdravljenja in odzivu na zdravljenje, zato da lahko vrednotimo kakovost obravnave bolnikov.

Zakaj največ uporabljamo zdravstvene podatke o bolnikih? Pomembno je posameznika slediti v življenju, zaradi njegove anamneze. Danes je s sodobnimi sistemi vse nekoliko lažje. Druga stvar pa je, da bi se na ta način naučili pridobivati nova znanja. Pri vsem tem gre tudi za spremljanje stranskih učinkov, dobrih učinkov, poenotenje protokolov, ..., s kvalitetnimi registri in njihovo uporabo. Podatki bi morali dati več, morali bi jih (znati) tudi bolj sistematizirati.

Dober register pomeni tudi vpogled v kvaliteto opravljenega dela z bolniki ter kako učinkovito je zdravljenje pri pacientih.

Pomembni cilji na področju kliničnih registrov:
- celostna obravnava bolnika;
- spremljanje genetskih sprememb in razvoja genetike;
- zavedanje, da vseh bolnikov še ni v registru - iskanje obolelih;

Težave in izzivi registrov:
- informacijski sistem (poenotenje);
- povezovanje sistemov, tudi mednarodno;
- enoten osrednji elektronski karton bolnika na primarni ravni je osnova;
- vzdrževanje registrov;
- prenosi podatkov v evropske in svetovne registre;
- obremenitve zdravnikov so prevelike, pričakovanja, da bi slednji polnili registre so nerealna;
- hiter dostop do podatkov v registru v primeru urgence;
- vzpostavitev nacionalnega registra za redke bolezni;
- osnova za delovanje registra ne more biti prostovoljstvo;

24.11.2021

Delavnica: Nove tehnologije zdravljenj hemofilije in sorodnih krvnih motenj

Med 19. in 21. novembrom 2021 je potekala delavnica pod okriljem Evropskega konzorcija za hemofilijo (EHC) na temo novih tehnologij zdravljenja hemofilije in drugih redkih motenj strjevanja krvi. Predavatelji in udeleženci so razpravljali o:

• nadomestnih terapijah;
• nenadomestnih terapijah;
• genski terapiji in
• organizacij oskrbe ter finančnih vidikih.

Med delavnico je EHC, skupaj z Evropskim združenjem za hemofilijo in sorodne krvne motnje (EAHAD), organiziral še okroglo mizo na temo »Model Hub and Spoke (sistem usmerjanja) v genski terapiji pri hemofiliji«:

• zahteve za centre, ki izvajajo gensko terapijo; 
• razmišljanje o pristopih genske terapije v Evropi; 
• pacientov pogled na gensko terapijo;

Dogodek je bil zaprtega tipa, razen delavnice o genski terapiji. Udeležili so se ga tudi predstavniki iz Slovenije, od katerih se pričakuje poročanje slovenski skupnosti motenj strjevanja krvi o novostih, ki so bile na dogodku predstavljene.

EHC je v času dogodka izdal najnovejšo različico obdobnega glasila o novih zdravljenjih pri hemofiliji in drugih motnjah strjevanja krvi, ki je na voljo vsem in jo lahko najdete na sledeči povezavi: https://www.ehc.eu/wp-content/uploads/EHC-NPR-2021_2_FINAL.pdf

20.11.2021

AIM HIGHER: Otvoritveni del evropskega projekta, namenjenega hemofilikom

O projektu Aim Higher, smo že nekaj več zapisali pred kratkim - ob vabilu na jesenski otvoritveni dogodek. 
Dogodek je potekal v soboto, 20. novembra, slavnostno ga je odprla Snejana Krassova, visoka predstavnica družbe Bayer. Poudarila je pomen kakovosti življenja s hemofilijo v današnjem modernem svetu ter "ciljanje višje" oz. Aim Higher, katerega si lahko privošči vsak hemofilik, seveda na sebi primeren in sprejemljiv način.

Projekt Aim Higher sta nato predstavila Arnd Schumann, predstavnik Bayer-ja in Evan Kerstetter, oseba s hemofilijo A, iz ZDA (Pensnsylvania). Evan v življenju ni bil zadovoljen zgolj z opazovanjem hemofilije od daleč, pač pa si je želel aktiven način življenja . Iskanje pravega ravnovesja in posledično dodajanja FVIII je Evanu omogočilo v življenju več. Evan je tako prvi ambasador projekta Aim Higher.

Sledila so pričevanja oseb s hemofilijo o tem kaj nam pomeni "ciljanje višje". Svoje poglede sva predstavila s hemofilikom Pauom Salvo iz Portugalske, ki se aktivno ukvarja s kolesarjenjem. Pridružila se nama je še Sarah de Witte, mama otroka s hemofilijo, ki je poln pozitivne energije in se preizkuša v različnih aktivnostih.

 V nadaljevanju je potekala interaktivna multidisciplinarna razprava, ki jo je vodil Alex Mehuys, predstavnik družbe Bayer. Sodelovali smo še Philip Maes (zdravnik/pediater z univerzitetne bolnišnice v Antwerpnu), fizioterapevtka Nathalie Roussel, medicinska sestra, ki dela s hemofiliki, Ann Devos ter moja malenkost, kot predstavnik bolnikov.
Namen razprave je bil kako bi lahko z vidika razpravljalcev in funkcij, ki jih zasedajo, še dodatno informirali, podprli in opolnomočili osebe s hemofilijo. Skozi dogodek so bile uporabljene interaktivne ankete in vprašanja , tako da so lahko udeleženci aktivno sodelovali in delili svoja mnenja. Udeleženci "okrogle mize" smo odgovarjali na vprašanja in mnenja sodelujočih. Pričeli smo s sledečim: "Rad bi začel z novim športom/dejavnostjo, pa ne vem kje/kako začeti. Kako se lahko pripravim na to?" Ter nadaljevali z nasveti staršem, na vprašanje "Moj otrok bi se rad lotil nevarnega športa, na kakšen način naj k temu pristopimo?" Kot oseba s hemofilijo sem seveda pri navedenih vprašanjih dodal tudi lastne izkušnje ter nasvet, da je pred začetkom tovrstnih aktivnosti potrebno pogledati celotno sliko hemofilika, njegovega zdravstvenega stanja, počutja, sposobnosti, ..., ter se o nameravanem posvetovati s hematologom, pediatrom, fizioterapevtom oz. trenerjem, kjer se bo aktivnost odvijala.

Drugi sklop razprave smo poimenovali "življenjski slog". Tukaj smo se pogovarjali o tem, da bi posameznik (hemofilik) rad imel bolj zdrav način življenja, vendar marsikdo ni preveč športen tip človeka. Kaj lahko stori? Ugotovili smo, da sta pri hemofilikih precej problematična pomanjkanje gibanja ter prekomerna telesna teža, pa tudi premalo poudarka na zdravi in primerni prehrani je. Sodoben čas in koronaomejitve nam prav tako pri aktivnem življenju hemofilikom ne pomagajo najbolj, kar bi nam moralo dati še kako misliti.
Dotaknili smo se vprašanja o razmerju hemofilika posameznika oz. partnerske zveze – kako se s partnerjem pogovoriti o hemofiliji ter kdaj (v času spoznavanja) mu za bolezen povedati? Pri tem smo si bili precej enotni, da na zmenke in srečanja ne prihajamo z zdravstveno kartoteko oz. etiketo, kjer bi na njej pisalo "hemofilija", saj ima več ali manj vsaka oseba določene zdravstvene težave, za katere je potrebno, da zanje partner izve ob primernem trenutku ter situaciji.
Vprašanje spolnosti in hemofilije se je odvijalo predvsem okrog pogovora, katere so težave pri hemofilikih, ki jih splošna populacija nima. Tukaj je potrebno izpostaviti krvavitve v sklepe, ki lahko vplivajo na spolno aktivnost posameznika, prav tako hemofilna artropatija, bolečina ter zmanjšana gibljivost sklepov. V kolikor je spolna aktivnost pri hemofiliku intenzivna ter je njegova pokritost s faktorjem oz. drugo vrsto zdravljenja (npr. nenadomestno) nezadostna, lahko pride seveda do krvavitev tudi po zaključenem odnosu oz. aktivnosti. Omeniti je potrebno krvavitve v ustih oz. iz dlesni, ki še posebej vplivajo na odložitev spolne aktivnosti ter psihološki položaj  oz. stanje posameznika, ki je zelo možna posledica same bolezni oz. njenih simptomov.

Za zaključek smo spregovorili o zmanjševanju števila (spontanih) krvavitev ter kako to doseči. Odgovor je v primernem in posamezniku prilagojenem zdravljenju z nadomestno oz. nenadomestno terapijo. Pri tem pa nam zagotovo lahko pomagajo "pametni pripomočki", kot so naprimer aplikacije za beleženje infuzij ter spremljanje nivoja strjevalnega faktorja, ki jih uporabljamo ob nadomestnem zdravljenju. Ena izmed njih, ki jo priporoča družba Bayer, je aplikacija MyWapps, za katero lahko bolniki s hemofilijo zaprosijo svojega hematologa, ki jih nato seznani z nadaljnim postopkom uporabe aplikacije.

Pred slovesom pa smo se udeleženci soočili še z vprašanjem hipertenzije, ki je pri hemofilikih pogost pojav oz. problem. Seveda nam tudi tukaj aplikacija MyWapps lahko pomaga, saj lahko v njej beležimo izmerjene vrednosti našega krvnega tlaka, kar je zelo pomembno za tiste, ki se soočajo s povišanim krvnim tlakom in za katere je pogosto merjenje krvnega tlaka sploh priporočeno. Ob tej priložnosti sem se zahvalil slovenski podružnici družbe Bayer, ki je v septembru pripravila izjemno kampanjo glede ozaveščanja o hipertenziji med hemofiliki ter o tem izdala tudi brošuro. 

Zaključne misli in zahvalo udeležencem projekta Aim Higher v Evropski uniji je izrekla Snejana Krassova, visoka predstavnica družbe Bayer za Evropo. 

RB/HaemophAmicus 

12.11.2021

NHF HEMOPHILIA: Genska terapija

Kratek pregled novembrske konference o genski terapiji ameriške organizacije The National Hemophilia Foundation.

Človeško telo ima 30 trilijonov celic. Vektorski odmerki, infundirani moškemu s težo 70 kg, tekom kliničnega preskušanja genske terapije pri hemofiliji faze 3, so lahko do 4,2 kvadrilijona virusnih delcev pri določenem odmerku za FVIII ali 1,4 kvadrilijona pri določenem odmerku za FIX.

Trenutni vektorji rAAV (recombinant adeno-associated virus) pogosto vsebujejo kontaminante DNK, povezane z vektorjem. Zato bodo v bodoče potrebne nove strategije čiščenja vektorjev, novi testi in boljša zasnova vektorjev.

Jetra himernih miši se uporabljajo za razumevanje vektorske biologije AAV v človeških hepatocitih. To so zelo uporabna predklinična orodja za raziskave genske terapije AAV.

Histološka analiza jeter, transduciranih z AAV: Analiziranih 5 biopsij udeležencev, ki so prejeli vektorske odmerke. Biopsije jeter so bile opravljene 2,6-4,1 leta po prejetem vektorju. Izkazana je bila normalna arhitektura jeter. Ni bilo znakov fibroze ali kroničnega vnetja jeter. Pri posameznih primerih je prišlo do  blage steatoze (zamaščenosti) jeter oz. blagega vnetja jeter ter minimalnih sinusoidnih vnetnih infiltratov.

Trajen virološki odziv po hepatitisu C, če ima oseba cirozo jeter pred genskim zdravljenjem, tveganje za nastanek hepatocelularnega karcinoma znaša 0,5-1 % letno. Težave se lahko pojavijo tudi, če bolniki po trajnem virološkem odzivu znatno pridobijo na telesni teži. Zamaščena jetra povečujejo tveganje za nastanek hepatocelularnega karcinoma. Prav tako pridružene bolezni, kot je npr.sladkorna bolezen tipa 2 in prekomerno uživanje alkohola. Uživanje kave tovrstnih tveganj ne povečuje.

Presejanje pri osebah s hemofilijo in z anamnezo HCV: Pri genski terapiji je potrebno upoštevati izključitev ciroze. Fibroscan je primerno orodje za izključitev določenih dejavnikov. Potrebni so tudi pregledi za steatozo ter spremljanje posameznikove telesne teže. Če je oseba kadilec, je to lahko dodaten dejavnik tveganja. Priporočena je tudi biopsija jeter. Pojavljajo se pomisleki, da bi bila večina bolnikov pred začetkom genske pripravljena na biopsijo jeter. Dejstvo je namreč, da hepatologi pogosto želijo opravljati biopsijo jeter. Pojavljajo se mnenja, da bi zahteva po biopsiji pred gensko terapijo privedla do tega, da bi se mnogi hemofiliki lahko odločili, da ne prejmejo genske terapije.

Zavedati se moramo tudi možnosti blokiranja oz. tvorbe protiteles proti AAV po dajanju vektorja. Obstajajo različne metode za reševanje tovrstnih zapletov. Ena izmed njih je plazmafereza, ki se lahko potencialno uporabi za znižanje že obstoječih titrov protiteles, da se omogoči vektorsko odmerjanje. Pri tem je potrebno upoštevati varnost in učinkovitost postopka. Ti koraki pa lahko tudi spremenijo biodistribucijo ali razpolovno dobo vektorja. Visok titer nevtralizirajočih protiteles je tako težje izkoreniniti.

RB/HaemophAmicus

08.11.2021

IEEPO 2021 - Mednarodna izmenjava izkušenj z organizacijami bolnikov

Celotna vsebina dogodka je na voljo na povezavi: https://haemophamicus.eu/blog/mednarodna-izmenjava-izku%C5%A1enj-z-organizacijami-bolnikov-ieepo-202...