Vloga COVID-19 pri von Willebrandovi bolezni
Prof. James O'Donnell (Irska), je takrat pozornost namenil Covidu-19 v povezavi z von Willebrandovo boleznijo. O'Donnell je diplomiral iz medicine na ustanovi Trinity College Dublin. Po pripravništvu v Avstraliji je opravil usposabljanje iz klinične hematologije v bolnišnicah Hammersmith in Royal Free v Londonu, Imperial College London pa mu je leta 2001 podelil doktorat. Trenutno je profesor vaskularne biologije na Royal College of Surgeons na Irskem in direktor nedavno ustanovljenega irskega centra za vaskularno biologijo. Objavil je več kot 130 publikacij v zelo odmevnih strokovnih revijah (vključno z New England Journal of Medicine, Blood, ATVB in J Biol Chem). Na podlagi teh raziskav je bil tudi povabljen k številnim predavanjem na najprestižnejših domačih in mednarodnih hematoloških srečanjih, vključno z letnim srečanjem American Society of Hematology (ASH) in s kongresom International Society for Thrombosis and Haemostasis (ISTH).
Za začetek je prof. O'Donnell podal zelo grob "zgodovinski" oris: Covid-19 je povzročen z RNA virusom SARS-CoV-2, prvi primer pa so odkrili decembra 2019 v Wuhanu na Kitajskem. Ker se prenaša iz človeka na človeka, se je hitro razširil po svetu. Po uradnih podatkih, ki so bili zajeti do aprila 2022, se je z virusom okužilo več kot 500 milijonov ljudi, od tega pa jih 6 milijonov v umrlo.
Prof. O'Donnell je poudaril, da je težji potek Covida-19 povezan s povečanjem nivoja krvne plazme von Willebrandovega faktorja, saj se je pri številnih študijah izkazalo, da se je plazma von Willebrandovega antigena povečala tudi za 400 – 500%, vsekakor pa gre za korelacijo, pri čemer je višji odstotek antigena povezan s težjim potekom in težjo obliko Covida-19. Več kot 50 % tistih, ki so zboleli za Covid-19, je potrebovalo bolnišnično zdravljenje.
Izpostavil je vprašanje, ki že ves čas bega zdravnike: ali von Willebrandova bolezen igra neposredno vlogo pri modulaciji patogenez Covida-19?
Posmrtne študije so pokazale znake, da je prisotnost trombov (strdkov) razširjena skozi pljučno površino v predkapilarnih arterijah, alveolarnih kapilarah in venah (žilah). Strdki so se pojavljali pri Covid-19 devetkrat bolj pogosto kot pri navadni pljučnici in še pogosteje pri težjih oblikah bolezni. Covid-19 je povzročil, da so bili strdki bogati s fibrinom in trombociti, prav tako pa so bili bogati z von Willebrandovim faktorjem.
Covid-19 potrjeno vpliva na respiratorni sistem, kardio-vaskularni obtok, mišice in kosti, metabolizem, nevrološki vidik, vpliva na mentalne bolezni in povzroča kronično utrujenost. Bolniki z dolgotrajnim kovidom poročajo o oslabljenih telesno-fizičnih zmožnostih, po tem, ko so preboleli akutni Covid-19. Kar 40 % bolnikov poroča o zadihanosti in pomanjkanju sape, zmanjšanju fizične moči in o utrujenosti.
Profesor O'Donnell je v zaključku sklenil, da
je težji potek okužbe s Covid-19 pomembno povezan z zgodnjo aktivacijo
strjevanja krvi, ki je neposredno povezana s obliko težavnosti bolezni.
AM/HaemophAmicus