Operacija slepiča pri hemofiliku

Ko gre za bolečine v trebuhu, pogosto pomislimo na vnetje slepiča. V primeru da je diagnoza res "slepič", je potrebno hitro reagirati, saj nepravočasno odkritje lahko privede do resnih zapletov. Seveda je pri hemofilikih to še nekoliko bolj zahtevno, ker gre za operativni poseg, pri katerem mora biti pacient ustrezno zavarovan z dovoljšnjo količino faktorja za strjevanje krvi.

Moja nedavna izkušnja z vnetjem slepiča se je pričenja pred nekaj tedni, ko so se tistega nedeljskega jutra v spodnjem delu trebuha pojavile močne bolečine. Nikakor ni bilo možno poiskati primernega položaja, ki bi mi ustrezal in jih ublažil. Stati ni šlo, sedeti tudi ne, ležati prav tako ne. Edina rešitev je bila ležanje na hrbtu z dvignjenim vzglavjem in pokrčenimi nogami, pod katere je bilo potrebno postaviti kup blazin. Ko sta se tekom dneva pojavili še driska in povišana telesna temperatura (okoli 39 stopinj celzija), so bili zbrani vsi znaki za sum na vnetje slepiča. Bolečina se je pričela seliti na točko spodnjega desnega dela trebuha, kjer je lokacija slepega črevesa.

1-slpjpg

V ponedeljek zjutraj zaužitje skodelice čaja in treh keksov ter okrog 13-ih obisk osebnega zdravnika. Bolečina je v tem času že nekoliko popustila. Sledil je odvzem krvi. Ob 15-ih je izvid pokazal na bistveno povečane vnetnostne parametre. Navodilo zdravnika je bilo: "Pojdite na urgenco Kliničnega centra Ljubljana". Potrebno je bilo opraviti še hiter skok do doma, pripraviti nekaj najnujnejših stvari za sprejem v bolnišnico ter poklicati osebno hematologinjo in ji predstaviti vse simptome ter sum na vnetje slepiča.

Ob 16-ih že na urgenci, sprejem v ambulanto, področje v desnem predelu trebuha na pritisk boleče, sledi ultrazvok, ki zgolj potrdi diagnozo. Ponovno odhod v ambulanto, kjer že čaka dežurna hematologinja, s katero se dogovorimo za tretma glede količine faktorja VIII (FVIII) tik pred operacijo in druge podrobnosti ter za nadaljevanje apliciranja FVIII naslednjega dne. Napoči čas za hospitalizacijo na oddelku za abdominalno kirurgijo, okoli 18-ih pa že pripravljen v operacijski sobi, zahvaljujoč vzdržljivosti brez hrane in pijače (torej tešč) v zadnjih desetih urah. Pa še to: S seboj je v takem primeru zaželjeno vzeti nekaj tisoč enot faktorja, kar je prišlo zelo prav, kajti ura operacije je bila že pozna in ni bilo časa za naročanje ter čakanje na procedure tekom bolnišničnega sistema.


PREDHODNE OBJAVE SPLETNEGA DNEVNIKA HAEMOPHAMICUS



Operacija je potekala laparoskopsko, klasična v mojem primeru ni bila potrebna. Pred operacijo pacient prejme protivnetna zdravila zaradi preprečevanja dodatnih okužb. Prejemanje FVIII je potekalo na sledeči način: Tik pred operacijo 4000 enot, naslednje tri dni 2x2000 enot (na 12 ur), nato nadaljnih 14 dni po 3000 enot in po tem vrnitev na profilakso, ki je bila v teku že pred pričetkom težav z vnetjem slepiča.

Nasvet zdravnikov kirurgov in hematologinje je bil "počitek in čim manj naprezanja", brez dvigovanja kakršnihkoli bremen, nič hitrih gibov, previdno ustajanje iz ležečega in sedečega položaja, ležanje, ..., odstranitev šivov je potekala štirinajsti dan po operaciji, ko je bilo potrebno biti zelo previden na stike v zdravstvenem domu zaradi epidemije koronavirusa.

Za zaključek nasvet tistim, ki se boste srečali s podobnimi težavami in simptomi:
  • hiter obisk osebnega zdravnika, odvzem krvi in preverba vnetnostnih parametrov - zelo pomembno;
  • v primeru suma na vnetje slepiča in napotitev na urgenco - nujen kontakt z osebnim ali dežurnim hemtologom;
  • na urgenci poleg vnetja takoj predstavimo tudi primarno diagnozo - hemofilijo oz. drugo sorodno krvno motnjo;
  • s seboj, če je le mogoče, vzamemo ustrezno količino faktorja ali drugega zdravila za strjevanje krvi, v primeru, da ga v bolnišnici trenutno ni na zalogi;
  • po operaciji si vzemite čas za okrevanje in se ne naprezajte;
V vsakem primeru se ob podobnih predhodnih znakih oz. sumu na vnetje slepiča posvetujemo z osebnim zdravnikom. Pred, med in po operaciji upoštevamo navodila lečečega kirurga in osebnega oz. dežurnega hematologa. Glede primarne diagnoze - hemofilije, pa bodimo "napredni", komunicirajmo z zdravstvenim osebjem, informirajmo ga, saj lastno bolezen in njeno upravljanje poznamo bistveno bolj, kot marsikateri zdravstveni delavec, ki se z njo prvič ali redko sreča.

RB