Uroš Brezavšček: Tudi bolezen je priložnost

"Pred menoj v naši družini ni bilo nikogar s kakršno koli motnjo strjevanja krvi in diagnoza težke oblike hemofilije A je bila za moje domače in nenazadnje zame, velik izziv. Nona si je od skrbi npr. pridelala rano na želodcu, mami je poleg vsega trpel še posel, ker me je morala pogosto voziti v bolnišnico, sestra dvojčica ni dobila pozornosti, ki bi si jo zaslužila, sam pa sem zaradi mnogih krvavitev trpel bolečine, osamljenost in bil primoran sprejemati mnoge kompromise. Imel sem pa veliko srečo, da sem od samega začetka imel na voljo nadomestno zdravljenje s koncentratom faktorja VIII ter da sem se uspel izogniti okužbam s hepatitisom C in HIV.
Ker je zdravljenje potekalo po potrebi, so mnoge krvavitve terjale svoj davek in sem do konca osnovne šole imel že dva okvarjena sklepa, zaradi česar sem imel tudi težave s hojo in premikanjem roke. Kljub vsemu sam hemofilije nisem nikoli videl kot prekletstvo in z leti se je izkazalo, da je to ena najboljših stvari, ki se mi je zgodila v življenju. Zakaj? Omogočila mi je preseči vlogo žrtve in spoznati ter izkusiti, da je življenje lahko veliko bolj čudovito in bolj izpolnjujoče od tega, ki ga živi večina zdravih ljudi. Je pa na tej moji poti vedno bilo ključno to, da sem sledil samemu sebi, neglede na to, kaj so si drugi mislili o mojem početju. Tako sem npr. nekega dne začutil, da morem spremeniti svojo prehrano, to kljub neodobravanju okolice storil in v dobrem tednu ostal brez vseh bolečin in prvič po 10 letih bil spet sposoben teči", pravi Uroš Brezavšček.

Ob svetovnem dnevu hemofilije 2020 je Uroš privolil v intervju, vpogled v del njegove zasebnosti in v aktivnosti, s katerimi se ukvarja v življenju:

Uroš. pozdravljen. V uvodnih mislih si dal vedeti, da je prehrana izjemno pomemben faktor tudi pri osebah s hemofilijo oz. drugimi motnjami strjevanja krvi. Do kakšnih ugotovitev glede nje si prišel in kdaj si jo začel spreminjati?

Prehrana je (le) eden izmed temeljev zdravega življenjskega sloga, ki se potem odseva v večji kvaliteti življenja, pa najsi bodi s stališča primernejše telesne teže, več energije, hitrejše regeneracije, boljšega spanca, večje odpornosti ali pa kot v mojem primeru, ko so mi v
poškodovanih sklepih povsem izzveneli simptomi artritisa, torej vse otekline in bolečine. Ker je na voljo toliko različnih pristopov oz. različic zdrave prehrane, je najpomembnejše, da se naučimo prisluhniti temu, kar si želi naše telo. Za začetek, pa ne zgrešimo nič, če iz naših jedilnikov odstranimo procesirano hrano in povečamo delež sveže rastlinske prehrane. Sam sem svojo prehrano drastično spremenil kar preko noči, po tem, ko sem na neki delavnici slišal o blagodejnih učinkih surove rastlinske prehrane na zdravje. Ideja me je tako pritegnila, da je bil to naslednji logičen korak v mojem življenju – prisluhnil sem želji telesa.

P1050469JPG

Lahko nekoliko podrobneje o tem? Kakšno vrsto hrane dnevno zaužiješ in na kaj pri tem paziš?

Zadnjih osem let se prehranjujem po večini presno vegansko, kar poenostavljeno pomeni, obilico surovega sadje, sveže zelenjave, semen in oreščkov ter manjši delež kuhane zelenjave. Ko sem z vsem skupaj začel sem izredno pazil na to, da sem pojedel dovolj velike sadne obroke in s tem dobil dovolj kalorij, da sem jedel eno sadje naenkrat in da nisem pretiraval z maščobami. Danes moj jedilnik ne izgleda tako kot takrat, ko sem začel s presno prehrano in sestoji zgolj iz dveh obrokov. V prvem obroku jem sadje, idealno je eno sadje naenkrat, za drugi obrok pa si pripravim solato, skupaj s kakšno stročnico, krompirjem oz. zelenjavo kuhano na pari. Solato zabelim samo z omako narejeno iz oreškov, avokada ali semen. Tako dobim dovolj sladkorjev, proteinov in maščob. Moj cilj je približno 80% kalorij iz OH, 10% iz maščob in 10% iz proteinov.

Kako in s čim pa nadomeščaš manjkajoče snovi, ki jih v tvojem vsakdanjem prehranjevanju ni?

Da rastlinska prehrana ne vsebuje vseh nutrientov, ki jih potrebuje telo je mit. Prehranjevanje z uravnoteženo rastlinsko prehrano telesu zagotavlja vse, kar potrebuje. Nenazadnje, vse živali, ki končajo na naših krožnikih, zrastejo ob prehranjevanju z rastlinsko prehrano, kajne? Sicer pa si dodajam vitamin B12, ki ni problematičen zgolj pri veganih ampak pri celotni populaciji.

P1030273JPG

Do kakšnih sprememb je prišlo pri tebi s spremembo prehrane, če govorimo o težavah povezanih s hemofilijo, kot so krvavitve, bolečine v sklepih, ki so posledica iz preteklosti, ...?

Kot sem omenil na začetku se je po približno tednu dni presnega prehranjevanja v mojem življenju zgodilo nepredstavljivo. Vse bolečine so izginile in znova sem lahko tekel in se celo povzpel na Krn. Poleg tega da so popolnoma izzveneli simptomi artritisa, se mi je izboljšala prebava, koža, iz telesa so izginile vse sluzi, imel sem več energije in želje po rekreaciji. Prehrana seveda nima vpliva na hemofilijo, je pa zatrla vsa vnetja v mojem telesu in mi omogočila večjo aktivnost in posledično boljšo fizično kondicijo, ki pripomore k stabilnejšemu skeletu in manjšemu številu krvavitev v sklepe.

Se pravi, da občutiš povečanje težav, v primeru ko se hrana spremeni, recimo če trenutno ni dostopna tvoja standardna hrana in je potrebno jesti nekaj drugega?

Prve 3, 4 leta takšnega prehranjevanja, ko sem jedel 100% surovo hrano bolečin ni bilo več, te se niso vrnile niti po npr. teku ali turi v visokogorju. Ko sem pa kasneje iz praktičnih vidikov (zabave, poslovna kosila, potovanja, …) ponovno začel vključevati kuhano vegansko hrano, sem ugotovil, da se vračajo tudi bolečine. Trenutno mi najbolj odgovarja, da zvečer v solato dodam kakšno na pari kuhano zelenjavo ali stročnice, kar mi dopušča, da še vedno hodim brez bolečin, teku pa se raje odpovem, ker imam potem težave.

P1050044JPG

Sam se ukvarjaš tudi s coachingom. Zanimivo je, da si sam prišel do spoznanj, ki jih opisuješ na spletni strani iamuros.com, da si vedel, da je treba v življenju nekaj spremeniti in si to tudi naredil. Je bila ta pot zahtevna? Kako zelo zahtevna?

Če nebi bilo hemofilije, teh spoznanj o življenju nebi bilo, oz. vsaj ne tako zgodaj. Ta bolezen me je prisilila v življenje kompromisov in ker sem si želel, da bi lahko bilo drugače, sem že kot najstnik začel z delom na sebi. Na tej poti sem bil večinoma osamljen in brez podpore, zaradi česar mi je bilo izredno težko slediti temu, kar sem čutil v sebi. Povrh vsega sem od okolice čutil pritisk, da moram v okvirju svojih zmožnosti živeti, kot večina, kar sem sicer poskušal, se pretvarjal, da sem drug človek, kot sem v resnici in le vprašanje časa je bilo, kdaj bo počilo.
Na srečo se mi je zgodilo nekaj nesreč, poslabšalo se mi je zdravje, pojavila se je tesnoba itd., kar sem sčasoma prepoznal, kot znak, da je čas, da prekinem z življenjem kompromisov. Ker si nisem znal pomagati, sem v službi dal odpoved in se podal v neznano. Priznam pa, da bi se s tem danes soočil drugače, če bi vedel, kar vem danes. A zanimivo je ravno to, da vsega, kar sem se v zadnjih parih letih naučil o življenju, ne bi vedel, če se nebi podal na to pot, če nebi pustil varne in udobne službe.

1-carpng

Svoje ugotovitve daješ ljudem v pomoč, da bi prišli do lastnih spoznanj, do večjega zadovoljstva v življenju. Lahko rečeva da je kombinacija lastnih izkušenj, znanosti in duhovnosti formula za ustvarjanje drugačne resničnosti (Create Another Reality) pri posamezniku?

Besede ne učijo, pomembna je lastna izkušnja in jaz poskrbim, da človek s katerim delam pride do nje v najkrajšem možnem času in s čim manj bolečimi padci – odigram vlogo pomožnih koles na otroškem kolesu. Učim samo to, kar sem preveril na lastni koži, v bistvu učim s svojim zgledom. To znanje vsakomur omogoči, da si lahko uredi svoje finance, partnerstvo, zdravje in vse ostalo – lahko ustvarimo drugačno resničnost oz. življenje, o katerem smo zgolj sanjali. Z napredkom znanosti se meja med duhovnostjo in znanostjo topi, kajti zakoni, ki so nekoč veljali za duhovne, so zakoni, ki veljajo v kvantni fiziki. Eden izmed njih pravi, da temu čemur posvečamo pozornost, to pritegnemo v fizično realnost.

IMG_6110JPG

Zapisal si tudi o pešanju zdravja, kar je za hemofilke starejših in srednje generacije zelo aktualna tema. Kako iz tega kroga, ki se z dneva v dan oža in ko si posameznik dopoveduje, da danes pa ni bolje kot je bilo včeraj, ven?

Zelo težko je izstopiti iz začaranega kroga, ko imamo npr. kronično bolečino, ki ji posvečamo večino svoje pozornosti, s čimer jo nehote krepimo oz. je ne izpustimo iz svoje izkušnje. Seveda potem odigrajo vlogo tudi prepričanja, ki smo si jih ustvarili na podlagi mnenj zdravnikov in lastne izkušnje, kar nas dodatno utrdi v tej neprijetni izkušnji iz katere izgleda, da ni izhoda. Ampak, kjer je želja, je tudi pot. Vsi smo že doživeli trenutke, ko smo se z nečim tako zelo zamotili, da sploh nismo občutili lakote, spremenil se nam je občutek časa, bolečine pa sploh nismo občutili oz. nas ni motila. Rešitev tako leži v tem, da zavestno začnemo svojo pozornost posvečati stvarem, ob katerih se dobro počutimo. To bo s časoma po zakonih kvantne fizike (temu, kar posvečamo pozornost, to v našem življenju vztraja) vodilo do manj bolečine. Stopnja poškodovanosti sklepov pri tem ne igra nobene vloge. Preverjeno na svoji koži.

Lahko poveš kaj več o tej izkušnji?

Pred leti, nekaj leti preden sem spremenil prehrano, sem bil zaradi kronične bolečine in težav s hojo precej obupan in se zato podal na neko energetsko zdravljenje. Nisem imel pričakovanj, a že po prvi terapiji se mi je gleženj nehal zatikati, po tretji pa so za nekaj mesecev izginile vse bolečine. Takrat si nisem znal razložiti, kako je možno, da me gleženj, v katerem se ni spremenilo nič, ne boli, danes to razumem – nekatere stvari se odvijajo tudi na nivojih, ki so očem nevidni. Bolečina se je žal čez nekaj mesecev, po tem, ko sem doživel krvavitev vrnila nazaj.

IMG_20161211_130418jpg

Se strinjaš, da nam pri vsem tem manjka vztrajnosti? Nekoč si zapisal, da je pomembna razlika med vztrajnostjo, ko plavamo proti oz. z našim tokom.

Pri vztrajnosti, ko poskušamo nekaj doseči na silo, nam še nekako kar gre, ker imamo veliko ljudi, ki so nam lahko za zgled. Primer tega so razne diete, s katerimi poskušamo na silo shujšati. Rezultati tega so nam dobro znani, odvečni kilogrami, ki smo jih izgubili, se prej ali slej vrnejo. Sam v svojem življenju in pri delu z ljudmi uporabljam pristop plavanja s tokom, kjer se stvarem ne upiramo in raje dopustimo da se zgodijo ob pravem času. Do želenih rezultatov vedno pride, a je potrebno nekaj časa vztrajati, brez vidnih sprememb, so pa potem te trajne.
Ker je pri tem načinu dela potrebno zaupanje, da bo vztrajanje vodilo do rezultatov, ima s tem večina ljudi težave. To v konkretnem primeru hujšanja pomeni, da je potrebno spremeniti najprej odnos do hrane in prepričanja, ki jih imamo o njej, kar potem avtomatsko vodi do drugačne izbire živil in posledično k trajni izgubi odvečnih kilogramov.




Praviš, da če smo v življenju nesrečni, pride do poslabšanja naših zdravstvenih težav. Naveživa se pri tem na "povezavo s srcem". Ga znamo poslušati in kako se ga naučimo poslušati?

Naše srce ni zgolj črpalka za kri, je veliko več, tako iz fiziološkega smisla kot, če nanj pogledamo iz bolj duhovne perspektive. Izjava poslušati srce ni le nek filozofski termin, ampak imamo že znanstvene dokaze, da intuicija izhaja ravno iz srca. Eksperimenti so pokazali, da se na prihajajoči dogodek najprej odzove srce, ki potem pošlje signal v možgane, ki zatem sprožijo procese, glede na to ali bo dogodek prijeten ali stresen oz. pošlje signal naprej v črevesje.




Večina nas srca ne zna poslušati, razloga za to sta dva. Prvi je zagotovo ta, da smo naučeni, da vse analiziramo z našimi možgani, ki gledajo samo pluse in minuse, medtem ko je občutkom srca preprosto potrebno zaupati, pa čeprav se ne zdijo logični. Drugi razlog pa je, da kronično živimo v stanju stresa, zaradi česar je v komunikaciji med možgani in srcem veliko šuma, v katerem se blagi občutki srca preprosto izgubijo.
Kaj lahko naredimo za to? Prvi korak je vsekakor, da se naučimo izničiti stres, drugi pa, da poskusimo prepoznati občutke, jim zaupati in slediti. Seveda se bomo nekajkrat verjetno opekli, a postopoma se bomo naučili prepoznati, kaj je sporočilo srca, katerega jezik so občutki.

IMG_20161211_132204jpg

Kdaj postane življenje za posameznika izpolnjujoče? Kako mu ti lahko pomagaš, individualno, s team treningi, na daljavo, ...?

Biti izpolnjen ni odvisno od količino denarja, materialnimi dobrinami, slave, zdravjem ali številom ljudi, ki jih imamo v svojem življenju. Človek postane izpolnjen, ko mu enkrat postane glavni namen življenja radost – ko se znamo, ne glede na situacijo, počutiti dobro.
Živimo pa v družbi, ki svoje počutje povezuje z okoliščinami, s katerimi se soočamo – če doživljamo prijetne okoliščine, se počutimo dobro, sicer smo nezadovoljni in nesrečni. S svojo podporo pomagam ljudem, da se naučijo narediti ta preskok, da se naučijo na življenje pogledati iz druge perspektive. Ko dosežemo takšno zavedanje in se naučimo zaupati še intuiciji, življenje postane čudovita izkušnja in stvari stečejo tako, kot si želimo.
Svoje delo opravljam s posamezniki in skupinami na daljavo, preko video klicev oz. tudi v naravi.




In ko mislimo, da smo že vse "dali čez" se pojavi nov strah. Koronavirus. In krivulja naše psihične pripravljenosti gre spet navzdol? Kako ga sprejeti, kako se z razumom boriti proti njemu?

S strahom in paniko zaradi koronavirusa sem imel nekaj dni tudi sam težavo, dokler nisem ugotovil vzroka in ga odstranil – boriti se proti nečemu, je izguba energije in v naprej izgubljen boj. Pri meni so bili vir strahu mediji, torej novice na televiziji in spletu. Ko sem zaprl TV in prenehal brati novice mi je bilo takoj lažje. Pomembne informacije pa še vedno uspejo priti do mene, kajti večina ljudi še vedno spremlja medije in se o tem radi pogovarjajo. Problem strahu ni zgolj v slabem počutju, ampak ker ta v telesu povzroča stres, ki zmanjša našo odpornost in nas s tem naredi ranljivejše za kakršno koli okužbo.

15044639_10154327466374177_184542779_ojpg

Glede hemofilije že desetletja govorimo celostni obravnavi pacienta posameznika. Se ti zdi da smo jo dosegli? Če se naveževa na tvoje področje, z nutricionistom na primer ali pa s psihologom in sorodnimi tematikami nismo imeli nikakršnega stika. Se strinjaš, da obstaja potreba po tovrstni obravnavi in da bi jo bilo potrebno ljudem predstaviti?

Celostna obravnava hemofilikov je do danes, vsaj pri nas, fikcija, v tujini pa se počasi že prebujajo in bolnikom ter njihovim družinam omogočajo vsaj psihosocialno podporo, ki je še kako dobrodošla. Kar se tiče prehrane, pa je pojem zdrave prehrane zelo širok in bi se pri tem morali upoštevati prepričanja posameznikov in jim na podlagi tega svetovati najbolj optimalno dieto. Posiljevanje veganov z vsejedo prehrano ali kakorkoli obratno, zagotovo ni pravi pristop. Pod temi pogoji verjamem, da bi tudi svetovanje glede zdrave prehrane prišlo še kako prav mnogim bolnikom, ki trpijo zaradi prekomerne telesne teže.

Upravljaš tudi s facebook stranjo Jaz in hemofilija, opravil si že nekaj zanimivih pogovorov in jih predstavil v podcastih. Kakšne teme si načenjal in zakaj si se zanje odločil ter kje jih lahko poslušamo?

V preteklosti sem imel več projektov, s katerimi sem želel ozaveščati bolnike z motnjami strjevanja krvi o tem, da lahko za svoje zdrave in zadovoljstvo naredijo veliko več, kot si mislijo. Najbolj aktualna projekta pa sta dva. Prvi je podcast imenovan BLOODY HEROES v katerem intervjujam bolnike z motnjami strjevanja krvi, ki imajo zanimive zgodbe, s katerimi lahko navdihujejo ostale bolnike, da tudi sami poskusijo preseči velikokrat navidezne omejitve svoje bolezni. Podcast oz. pogovori se izvajajo v angleškem jeziku in so na voljo na vseh večjih podcast platformah, kot sta Apple podcast in Google podcast. Drugi projekt pa se imenuje Liberate Life in poteka v sodelovanju s farmacijo, njegov namen pa je podoben, pokazati bolnikom, da lahko tudi s hemofilijo živijo polno življenje.


PREDHODNE OBJAVE SPLETNEGA DNEVNIKA HAEMOPHAMICUS



Kaj bi sporočil hemofilikom in osebam sorodnimi krvnimi disfunkcijami ob svetovnem dnevu hemofilije 2020?

Le to, da živimo v čudovitih časih, ko imamo na voljo vrhunsko zdravljenje s faktorji za strjevanje krvi, ki nam omogočajo res kvalitetno življenje. A naj nas to ne zavede, kajti lahko živimo še boljše. Bolezni, pri katerih je telo na nek način bolj občutljivo, nam namreč omogočajo, da veliko hitreje zaznamo, kdaj s svojim delovanjem ali razmišljanjem delujemo proti sebi. Opazujte kdaj imate več težav, najdite vzroke zanje in jih odpravite. To bo vašo kvaliteto življenja dvignilo na novo raven.

Urošu najlepša hvala za vse vzpodbude in nasvete, ki nam jih je dal ob letošnjem svetovnem dnevu hemofilije. Hvala tudi za njegovo aktivno udejstvovanje v skupnosti hemofilikov in doprinos k zavedanju, da skupnost, tudi če je maloštevilčna, lahko pomembno pripomore k življenjskim rešitvam, katere kot posamezniki iščemo. S spodbudami. Z vključevanjem. S podporo.

RB